“Poln kufer” Birminghama

V Globalni vasi se tokrat (kot praviloma) menimo na daljavo, in vendar od blizu in osebno. Mitja Peček je poklical svojo prijateljico Tejo Maksl in jo zmotil med pakiranjem kovčkov. Po dobrih treh letih življenja in dela v Birminghamu, kamor je šla služit denar za hišo – vmes je opravljala kar tri službe hkrati –, se vrača v domovino. Pogovarjala sta se o angleškem vremenu, nadležnosti britanske neusahljive ljubezni do preprog, ki jih številni Angleži higienskim standardom v posmeh in plesnim v veselje nameščajo tudi po kopalnicah. Poseben je tudi njihov značaj:

“Tudi oni so samo ljudje, ki se lahko počasi otoplijo, če jih dovolj dolgo greješ. Potrebujejo pa definitivno več časa za to, da se sprostijo.”

“To se vidi tudi v službi. Priseljenci se drugače povežemo, saj smo na koncu vsi prijatelji in kolegi, ampak med priseljenci se bo hitro razširila navada, da bomo rekli, jaz te povabim domov, pa bo punca dejansko prišla. Angleže recimo povabiš domov in bodo potrebovali eno leto, da bodo prišli na obisk, če bodo prišli na obisk.”

Debato pa sta Mitja in Teja začinila z angleškimi kletvicami, ki to niso.

Več lahko prisluhnite na spletni strani: Globalna vas (Val 202)