Pomurci v svetu

Izseljenski časopisi v prekmurščini

V razstavo Izseljenski časopisi v prekmurščini avtorice dr. Klaudije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nas je pospremil dr. Zvone Žigon, sekretar Urada Uvale RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, prisotne je nagovoril tudi murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, po zanimivostih časnikov in pisane besede s konca 19. In prve polovice 20. stoletja pa nas je popeljala avtorica sama.

Prekmurski in porabski izseljenci so si v Ameriko naročali tudi časopise in koledarje iz rodne domovine, saj so tako v času, ko elektronskih medijev še ni bilo, ohranjali stik s Slovenijo in se seznanjali z domačimi razmerami. Še pomembneje pa je, da so bili s tem v stiku z domačo besedo in jo ohranjali. Izseljenski časopisi so sicer redkeje potovali iz sveta v domovino, kar pa ne pomeni, da so bili nepoznani, saj so za to skrbeli uredniki prekmurske publicistike, ki so vanjo vključevali tudi vsebine iz izseljenskih časnikov.

Večina občinstva, ki je prisostvovalo odprtju zanimive in poučne razstave, se je v zgodnjih popoldanskih urah preselila v sosednji prostor, kjer je dr. Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije spregovorila o posebnostih izseljevanja Pomurcev v svet in razlogih zanj.

V svet za svoje in za preživetje bližnjih

Kot je za spletni portal Slovenci.si povedala Lukšič Hacinova, je okroglo mizo zasnovala na dejstvu, da so iz navidez majhnega koščka na severovzhodu Slovenije ljudje odhajali na različne konce sveta, v različne države in na različne načine. Po njenih besedah je Prekmurje oziroma Pomurje v Sloveniji edinstveno po tem, da so ljudje stoletja živeli prepišno in so za svoje preživetje že v preteklosti, ko še nismo govorili o selitvah ali migracijah, hodili »tja dol«, po prostorih nekdanje Jugoslavije do Makedonije in morda celo naprej, prek Madžarske v slovenski svet, pa skozi svet Avstro-Ogrske, ko je ta še obstajala, v evropski prostor, nekateri tudi preko luže. »Ljudje so torej za svoje preživetje, bodisi za začasno, sezonsko ali trajno, odhajali s tega dela sveta, se vračali in na svojstven način omogočali tudi preživetje tistim, ki so ostajali doma,« pravi sogovornica.

Največji val, valovi izseljevanja iz Prekmurja so bili po njenih besedah podobni tistim v srednjeevropskemu prostoru. Tako kot so Slovenci običajno zaradi gospodarskih stisk odhajali iz domovine v 19. stoletju, so se temu valu priključevali tudi ljudje iz Prekmurja. »Pred tem pa so seveda sezonsko odhajali po prostoru, ki sem ga omenjala. Pri izseljevanju so sledili trendom, ki v drugi polovici 19. stoletja, v času vrenja, 1. svetovne vojne veljajo nasploh za slovenski etnični prostor,« dodaja Lukšič Hacinova. Temu valu je sledilo izseljevanje med obema vojnama in v 2. svetovni vojni.

Selijo se tako ljudje kot meje

»Dejstvo je, da je čas napetosti in sprememb tudi čas, ko se ne selijo samo ljudje, ampak se v nekem trenutku selijo tudi meje. In to območje, ki ga mi poseljujemo, se je tako močno vpenjalo v selitvene dinamike tudi zaradi selitev meja,« pravi sogovornica. »Bodisi da govorimo o slovensko-italijanski meji, slovensko-avstrijski, slovensko-madžarski ali zadnje čase precej razvpiti slovensko-hrvaški meji. Ta prostor je bil v določenih obdobjih zaradi močnih političnih dogodkov izpostavljen temu, da so ljudje iz Prekmurja odhajali ali se priseljevali, če omenjamo Primorce iz časa po 1. svetovni vojni, ko je ozemlje ostalo pod Italijo, Nemci pa v Prekmurje niso prišli,« kompleksno dinamiko opisuje Lukšič Hacinova.

Voditeljica okrogle mize o Pomurcih v svetu se je, kot pravi, udeleževala že predhodnic Dobrodošli doma, izseljenskih piknikov. »Prvič sem se piknika udeležila kot mlada raziskovalka v začetku 90-ih let,« se spominja. »V tem času smo imeli tudi strokovno srečanje, na katerem smo na tak ali drugačen način obravnavali selitveno dinamiko, bodisi doma v Sloveniji, tedanji Jugoslaviji, tudi s kolegi, ki so na različne načine, nekateri zgolj ljubiteljsko, obravnavali Slovence po svetu.« Sogovornico veseli, da so na letošnjem srečanju Dobrodošli doma vnovič obudili tudi neke vrste strokovni posvet o izseljevanju in delovanju kulturnih društev Slovencev po svetu. »Upam, da bomo tudi v prihodnjih letih ohranili kontinuiteto. Morda bomo povabili tudi kakega kolega, ki živi med Slovenci po svetu in to tematiko obravnava,« dodaja.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen