Ponedeljek, 23. novembra 2015, je bil povsem običajen poznojesenski dan. Na poti iz Ljubljane v Vrbo na Koroškem je danes slabo uro udobne vožnje po avtocesti skozi Karavanški predor — ravno prav, da se oko naužije beline prvega snega, ki že prekriva vrhove gora. Kako drugačna je ta pot danes, brez postanka in pregledovanja osebnih dokumentov – in kakšna je prihodnost regije brez meja?

Poslovno srečanje z naslovom Potenti{AlpeAdria}2015, ki sta ga priredili Slovenska gospodarska zveza iz Celovca in Koroška gospodarska zbornica v Casineumu v Vrbi je bil težko pričakovan dogodek. Že samo število udeležencev je dokazalo aktualnost tematike: več kot 200 ljudi iz celotnega alpsko-jadranskega prostora je prišlo na gospodarsko srečanje. Med uvodnimi govorci je bil tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu g. Gorazd Žmauc, ki je poudaril nuj-nost bodočega sodelovanja v regiji, ki ima prav zaradi geografske in naro-dnostne pestrosti izjemen potencial. Potrebo po čezmejnem sodelovanju razširjene regije med deželo Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino v Italiji je slikovito orisal predsednik koroške gospodarske zbornice Jürgen Mandl: »Za tuje investitorje je Koroška s 560.000 prebivalci premajhna. Če pa vzamemo celotno alpsko-jadransko regijo s pet milijoni prebivalci, štirimi univerzami in štirimi letališče ter s tremi pristanišči, pa postane zanimiva.«

Konkretne učinke medregijskega povezovanja je v svojem programskem govoru opisal bivši deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder. Leta 1998 ustanovljena evropska regija Tirolska-Južna Tirolska-Trentino s 1,8 milijona prebivalci predstavlja svoje interese in potenciale s skupno pisarno v Bruslju in se prav zaradi tega laže pogaja z Evropsko unijo, kadar gre za skupna prizadevanja. Predvsem pa povezovanje regij pomeni harmoničen prehod iz ene države v drugo, kajti ne gre zgolj za poznavanje jezika, temveč tudi za razumevanje mentalitete. G. Durnwaldner je duhovito orisal značaj regije: »Če za Nemca pomeni ena plus ena vedno dve, je to lahko za Italijana več ali manj.« Prav v gospodarskem okolju to razumevanje omogoča sklepanje poslov.

»Blagovna menjava Slovenije z Avstrijo se je od slovenskega vstopa v EU leta 2004 povečala za 100 odstokov, z Italijo za 70 odstotkov, s Hrvaško pa od njenega vstopa v EU v samo dveh letih za 22 odstotkov. In danes ima Slovenija samo z deželo Koroško več blagovne izmenjave, kot z vso Avstrijo leta 2004,« je drug nazoren primer iz prakse prikazal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Bistveno pa je, da se izkoristijo potenciali regije, ki jih drugod ni. »Za alpsko-jadranski prostor so značilni življenjska kakovost, socialna solidarnost in geografsko ter kulturno stičišče – odpira se nemško govoreči prostor z okoli 100 milijoni prebivalcev in Slovenija omogoča stike v jugovzhodno Evropo,« je prepričan profesor z visoke strokovne šole Koroške Dietmar Sternad. Izpostavil je tudi, da je potrebno izkoristiti kulturne potenciale. O poz-navanju kulture kot enem pomembnih faktorjev zunanjega gospodarstva so se strinjali vsi govorniki. Mestni svetnik za gospdoarstvo v Trstu in direktor Julona Edi Kraus je poudaril, da nepoznavanje kulture povzroča investitorjem in izvoznikom velike težave.

Odgovornost politike je poudarila politologinja Kathrin Stainer-Hämm-erle – politika mora namesto fraz pokazati vodstvene sposobnosti, zlasti pa poudariti pomen večjezičnosti in kooperacij. Medregijsko in čezmejno povezovanje kot priložnost vse bolj dojema scena mladega podjetništva in start upov, ki so jo na kongresu predstavljali inovativni podjetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Bistvo njihovega pristopa je opisal Alexander Mann (The thinKing): »V alpsko-jadranski start up sceni se dogaja ogromno. Vidimo skakalnice, kjer drugi vidijo zidove. In z vso močjo se zaletavamo vanje.«

Gospodarsko srečanje je odlično moderiral dr. Kraljič Peter – medna-rodno priznani analitik in svetovalec družbe Emeriuts McKinsey&Co, ki je v svojem zaključku poudaril, da se morajo vzpostaviti strukture odločanja v regiji, ter vzpodbujati idejo povezovanja. Poslovno srečanje je ponudilo veliko priložnosti za spoznavanje novih podobno mislečih ljudi in to je vsekakor prava smer sodelovanja – ker današnja Evropa je Evropa regij, tam kjer povezovanje med regijami ni prisotno, tudi Evrope ni.

Besedilo: Brane Krajnik

Fotografije: Arhiv SGZ Celovec