Zgodovina Benečije in njenih ljudi, pa tudi celotnega čezmejnega prostora, spomini, bogato kulturno ustvarjanje in razvejano delovanje slovenskih društev in organizacij na Videmskem, krajevna narečja... Vse to in še marsikaj drugega nam ponuja letošnji Trinkov koledar, zbornik, ki ga izdaja Kulturno društvo Ivan Trinko in je s časom postal pomembno sredstvo medsebojnega spoznavanja in sodelovanja ter način za širjenje vedenja o jezikovnih različicah iz videmske pokrajine. Trinkov koledar za leto 2017 ima 200 strani, pri njegovem ustvarjanju pa je sodelovalo več kot 30 avtorjev iz Benečije, Posočja, z Goriškega in tudi iz širše Slovenije, je povedala predsednica KD Ivan Trinko Jole Namor na predstavitvi v Slovenskem kulturnem domu v Špetru.

Običajnemu poglavju "Zgodovina, ljudje, jezik, izročilo" so letos dodali novo, posvečeno Čedadu in Slovencem.

Čedad je bil namreč stoletja trg za celotno zaledje oziroma za Slovence iz Nadiških in Terskih dolin ter iz Posočja. Za vsak njegov del so bila poznana tudi slovenska imena, kot lahko bralec ugotovi iz prispevka o toponomastiki. Sicer pa vsebuje to poglavje predsvem pričevanja ljudi z obeh strani meje, iz katerih bralec izve, kakšno je bilo takrat življenje, pa tudi kako živahen je bil Čedad, do katerega je na primer iz Kobarida, pa tudi s Srednjega in Kambreškega redno vozil avtobus. Za poglavje o Čedadu, ki ga nameravajo nadaljevati prihodnje leto, so se odločili tudi zato, ker je Občina pripravila o tem poseben projekt (o tem pišemo ločeno, op.ur.), je razložila Namorjeva.

Predstavitev Trinkovega koledarja. Foto: Primorski dnevnik

Trinkov koledar beleži tudi pomembne obletnice

Ob 50-letnici izhajanja časopisa Dom in 40-letnici glasbenega šolstva je bila tudi predstavitev Trinkovega koledarja glasbeno obarvana, saj so jo popestrili nastopi gojencev špetrske Glasbene matice in zbora Fajnabanda. Prispevek je posvečen tudi Izidorju Predanu, od katerega smrti je minilo dvajset let in o katerem mlajše generacije vedo malo ali nič, je pripomnila Namorjeva. Trinkov koledar predstavlja tudi delo raziskovalcev na različnih področjih, ki so se posvetili Benečiji. Prispevek je namenjen tudi zgodovinskemu in etnološkemu delu gospoda Antona Cuffola, ki ga je avtor Giorgio Banchig označil za najbolj markantno beneško osebnost po Ivanu Trinku. Prizadevajo si, da bi v župnišču v Lazah uredili neke vrste muzej v njegov spomin. Zgodovinski del vsebuje predvsem prispevke, ki so povezani s prvo svetovno vojno oziroma z zlomom pri Kobaridu in železnico med Čedadom in Kobaridom (o tem bo v kratkem izšla knjiga Vojka Hobiča).

Izredno bogato je narečno poglavje

V Trinkovem koledarju najdemo prispevke v vseh slovenskih narečjih videmske pokrajine, saj so pri KD Ivan Trinko želeli, da bi bil zbornik čim bolj razumljiv za krajevne bralce. Poleg tega pa poroča zbornik tudi o dolgoletnem boju za poučevanje slovenščine v šolah v Kanalski dolini, o novem muzeju pripovedništva, ki nastaja v Reziji in ki naj bi ga odprli spomladi ter o uspešno izvedenih ambicioznih projektih in prireditvah. O razvejanem delovanju krajevnih slovenskih društev lahko vsak izve tudi s pomočjo portala Kries (www.kries.it), za katerega skrbi KD Ivan Trinko. Na njem bi radi ustvarili čim bogatejši arhiv. Od tod tudi poziv »kurimo naš Kries in zbirajmo se okrog njega«.

Slike iz vasi Plestišča

Trinkov koledar ima letos tudi poseben likovni vložek »Plestišča, moja vas«, v katerem so objavljene slike Luigija Moderiana, posvečene rojstni vasi in prastricu Antonu Cuffolu. Detajl njegove slike, ki spominja na žledolom, ki je prizadel tudi beneške vasi, pa je objavljen na platnici letošnjega Trinkovega koledarja, ki kot ponavadi vsebuje tudi koledarski del, predstavitev dela KD Ivan Trinko ter slovensko bibliografijo videmske pokrajine.

Vir: Slovenci v sosednjih državah / (nm)