Pred časom – niti približno davnim – je Prago in Ljubljano povezoval Plečnik. Natančneje EuroCity Ex 101 Jože Plečnik, lokomotiva rdeče barve, ki je prevažala potnike iz enega ‘srednjeevropskega’ plečnikastega mesta s smešno kompliciranim jezikom v drugo, malo večje ‘srednjeevropsko’ plečnikasto mesto s smešno kompliciranim jezikom. Iz Male Prage v Veliko Ljubljano in obratno. Potniki so v obeh mestih zlahka naročili pijačo brez vdora germanskih jezikov, morda se je zalomilo le pri pogovoru o družinskih članih (sploh, ko je bilo govora o otrocih – naj vam pomaga Google prevajalnik).

Pa vendar je za migracije, dolge ali kratke sorte, morala obstajati nekakšna vaba, nekakšen praški čar. S prijateljem, prav tako tujcem, sva v enem od stalnih lokalov (tiste vrste, kjer se da račun poravnati naslednji teden, če se zaračunaš z zapitkom) skozi solze smeha na veliko razglabljala o misticizmu kamnitih tlakovcev na poti na praški grad in duhu avantgarde v žametastih naslanjačih literarnih kavarn. Sosednji mizi lokalcev se ta kruta redukcija praške romantike ni zdela preveč smešna, posebej ne s strani dveh ‘expatov’, fancy (in posebej tečne) edicije priseljencev, ki vso to romantiko v resnici z veseljem požirajo. Vse to je Praga – vendar ne moja Praga.

Hecen moment življenja v tujini je občutek, da ti mesto nekako pripada. Ko se kdo drug iz domačega kraja, po možnosti kakšen sošolec, ki ti je šel vedno na živce, priseli v tvoje novo mesto, te zagrabi nekakšno neutemeljeno ljubosumje, hkrati pa obupno samozaverovana dolžnost razkazovanja alternativnih mestnih kotičkov in bahanja s totalno tekočim znanjem jezika (kot da ne zna vsak kelnar angleško ali pa vsaj prepoznavati znakovnega jezika kazanja po meniju).“Vem, kje je poceni pivo, te peljem.”(Hint: povsod, na Češkem smo. Pretvarjam se, da poznam sceno, pusti mi ta moment, lepo prosim.)

Na neki točki to preboliš.

...

Zapis Katarine Rakušček v celoti lahko preberete na strani Airbeletrina.

Katarina Rakušček. Foto: Adam Hrubý

* Katarina Rakušček (1991) živi na stalni poti med Prago in Ljubljano in že nekaj let končuje magisterij iz anglistike in primerjalne književnosti. V Pragi se ukvarja s produkcijo dogodkov in festivalov na področju literarne, vizualne in odrske umetnosti ter sodeluje s platformami na križišču umetnosti in tehnologije.