Predstavitev dvojezične knjige Frana Valenčiča Jaz hočem gorkih žarkov - Jas sakam topli zraci je potekala v okviru Slovenskega združenja France Prešeren v Skopju, v petek 14. oktobra, v domu humanitarnih organizacij Dare Džambaz v Skopju. Knjigo je pripravila naša članica, Valenčičeva nečakinja, profesorica, pesnica, pisateljica in prevajalka mag. Bistrica Kranjec Mirkulovska, po očetovi strani iz rodu Ličan-Valenčič-Kranjec. Knjiga je izšla pri založbi Akademski pečat v Skopju.

Po odpeti himni in uvodnem pozdravu predsednice našega združenja, gospe Anastazije Ribarski, je knjigo predstavila prof. dr. Lidija Arizankovska, profesorica slovenščine na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Spregovorila je o knjigi, ki jo je gospa Bistrica pripravila ob stoletnici smrti svojega strica, slovenskega pesnika in pravnika, sodobnika moderne, Frana Valenčiča (1878 - 1916). Rodil se je v Ilirski Bistrici, njegovo življenje pa je ugasnilo na soški fronti septembra 2016. Pesmi je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu, Zgodnji Danici in v drugih listih. V vojni vihri se je zapuščina pesnika celotno izgubila. Gospa Bistrica je ob kratkih bivanjih v Ljubljani izpisala, kar je bilo objavljeno v Ljubljanskem zvonu. Zbrane pesmi je prevedla v makedonščino ter pripravila dvojezično knjigo, v kateri je objavila pesnikove pesmi skupaj s prevodi v makedonščino ter vse, kar je izvedela in odkrila, kar je bilo o njem povedano, napisano ali objavljeno. V knjigi teče beseda tudi o Bistriški dolini – Bistrici – Trnovu - Snežniku; rodu Matije Ličana – Starem Slovencu; rodu Ličan–Velenčič–Kranjec; Ferdinandu-Marku Kranjcu, Bistričinem očetu, enem od ustanoviteljev in vodji slovenske ORJUNE.

Prof. dr. Arizankovska je spregovorila tudi o gospe Bistrici, rojeni slovenskim staršem 1930 v Skopju, članici društva pisateljev Makedonije, dolgoletni profesorici slovenščine na Filološki fakulteti v Skopju in prvi lektorici za slovenščino in makedonščino na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, čeprav ni nikoli obiskovala slovenskih šol. V makedonščino je prevedla pesmi mnogih slovenskih pesnikov, od Prešerna, Župančiča, Gregorčiča, Ketteja ... ter prozna dela več slovenskih pisateljev. Je dobitnica številnih nagrad in priznanj, med katerimi so tudi: Zlato pero Zveze književnih prevajalcev Makedonije za prevod romana Franceta Bevka: Kaplan Martin Čedermac (2008), Priznanje in zahvala Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 50-letnici poučevanja slovenskega jezika v Makedoniji (2010) in Priznanje za večletno prizadevanje pri krepitvi prepoznavnosti in mednarodnega ugleda Slovenije v svetu, ki ji ga je podelilo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije (2011).

Zaključno besedo je imela gospa Bistrica. Povedala je, da ji je oče že v globoki starosti izročil v spomin na strica, kajti velikokrat je dejal, da je kot Franek pesniška duša, časopisni izrezek – Vest o smrti Frana Valenčiča na soški fronti, objavljeno v Slovenskem narodu 19. oktobra 1916, in fotografijo iz njegovih dunajskih študentskih let. Prav to je v njej vzbudilo željo, da bi raziskala stričevo delo in življenje. Točno 100 let star časopisni izrezek in 120 let staro fotografijo je gospa Bistrica na predstavitvi knjige izročila svoji hčerki prof. dr. Milici Mirkulovski, ker upa, da je o stricu še kje kaj ostalo ... Morda bodo le odkrili celotno besedilo libreta Rossinijeve opere Viljem Tel, ki ga je poslovenil Fran Valenčič. Opero so ob navdušenem sprejemu uprizorili v Ljubljani leta 1902 in je doživela kar nekaj ponovitev.

Za konec je poleg pesmi Jaz hočem gorkih žarkov zelo doživeto, odrecitirala še pesem Simona Gregorčiča Soči in tako povezala smrt svojega strica z Gregorčičevo prerokbo v pesmi.

Program je popestril naš komorni pevski zbor France Prešeren, ki je zapel himno in venček slovenskih ljudskih pesmi pod vodstvom maestra Tomislava Šopova. V programu sta sodelovali tudi študentki slovenistike, ki sta brali Valenčičevi pesmi v slovenščini in makedonščini.

                                                                                                                                                                                              Vir: Neva Serafimova