V Trnovem bo po približno dve leti trajajoči prenovi 24. septembra vrata vnovič odprla prenovljena hiša arhitekta Jožeta Plečnika. »Butični muzej« bo obiskovalce privabljal z novo stalno razstavo, prenovljenimi Plečnikovimi prostori ter novimi in posodobljenimi programi.

Novo stalno razstavo bo uvedla časovnica, ki bo arhitekta postavila ob bok svetovnim arhitektom njegovega časa, kot sta bila švicarsko-francoski arhitekt Le Corbuseir ali ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright.

Plečnikova arhitektura tudi na ekranih na dotik

Sledila bo predstavitev Plečnikovih del na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Slednji bo posvečen poseben prostor, v katerem bodo na panojih predstavljene tri izbrane arhitekture - Tržnice, Žale ter Narodna in univerzitetna knjižnica, več Plečnikovih arhitektur pa bo predstavljenih na ekranih na dotik. Obiskovalci bodo lahko videli originalne načrte različnih Plečnikovih arhitektur, ki bodo hranjeni v posebnih predalih. Zaradi občutljivosti gradiva jih bodo občasno menjevali.

Neuresničeni načrti na ogled

Poseben prostor bo namenjen arhitektovim neuresničenim načrtom za Ljubljano. Predstavljeni bodo Mesarski most, Parlament v Tivoliju, Ljubljanski grad in Aleksandrove propeileje, ki bodo z računalniško animacijo umeščeni v realni prostor mesta. V razstavo bodo vključene tudi lesene makete iz Plečnikovega časa.

Plečnikova življenjska zgodba

Zadnji sklop bo namenjen predstavitvi Plečnika oblikovalca in Plečnika osebno. Tu se bo obiskovalec seznanil z arhitektovo življenjsko zgodbo, pa tudi njegovo neizpolnjeno željo, da si v hiši na Karunovi, ki jo je kupil arhitektov starejši brat Andrej,  vsi Plečnikovi uredijo skupni dom, a se to zaradi različnih značajev bratov Plečnik nikoli ni v resnici zgodilo.

Zahvala, da se je Plečnikov prizidek ohranil v skorajda povsem izvirni obliki, gre Plečnikovemu nečaku Karlu Matkoviču, ki je prevzel vso dediščino. Preselil se je v hišo in skrbno urejal stričevo zapuščino. Po njegovi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše in posesti z vso umetnikovo zapuščino mestu Ljubljana. To je leto za tem ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana, ki je za hišo skrbel do leta 2010, ko so jo v upravljanje dobili MGML.

STA, B. M. K.

Foto: STA