Slovenska manjšina pri avstrijski vladi ne računa na posluh.

Slovenska manjšina je ena izmed šestih uradno priznanih narodnih skupnosti v Avstriji. Ko so na Koroškem leta 1920 na plebiscitu glasovali za Avstrijo, je za mejami ostala desetina slovenskega naroda. Danes je število zamejskih Slovencev, ki večinoma živijo v južnih predelih zvezne dežele Koroške, zdesetkano.

Na zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2001 je 12.600 avstrijskih Korošcev navedlo, da je njihov prevladujoč pogovorni jezik slovenščina. Po neuradnih ocenah vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na Koroškem živi od 20.000 do 40.000 Slovencev. V obmejnem pasu na južnem Štajerskem, kjer živi manjši del avtohtone narodne skupnosti, pa jih je prijavljenih približno 5000.

Dvojezične table v okolici Celovca. Foto: Voranc Vogel

Ključen je delež prebivalstva

V 7. členu avstrijske državne pogodbe (ADP) je zapisano, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske poleg nemščine kot uradni jezik dopuščena slovenščina. V vseh okrajih naj bi bile topografske oznake napisane v obeh jezikih, poleg tega imajo predstavniki manjšine pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku ter do sorazmernega števila lastnih srednjih šol.

Avstrijsko ustavno sodišče je v razsodbi o uradnem jeziku leta 2000 navedlo, da pri tem igra glavno vlogo delež prebivalstva. Delež slovensko govorečega manjšinskega prebivalstva mora presegati 10 odstotkov, če naj bo slovenščina priznana kot uradni jezik. Kljub temu dvojezična predšolska vzgoja ni urejena, raba slovenščine je pogosto obravnavana kot provokacija. Trenutno so v 168 krajih postavljeni dvojezični napisi, kar je 37 napisov manj kot leta 1972.

»Po podatkih iz leta 2016 naj bi bilo drugače postavljenih 363 dvojezičnih krajevnih tabel, 180 dvojezičnih krajevnih oznak, 141 dvojezičnih kažipotov ter 20 dvojezičnih predkrižiščnih kažipotov,« so pojasnili na uradu za Slovence v zamejstvu ter poudarili, da se slovenska manjšina ob postavljanju teh spoprijema s težavami in ovirami.

Finančni primanjkljaj

Finančno podporo slovenski manjšini zagotavlja predvsem urad za Slovence v zamejstvu. Za financiranje kulturnih, znanstvenih, športnih in drugih ustanov prejmejo sredstva tudi od urada zveznega kanclerja na Dunaju, vendar ta podpora ne sledi dejanskim potrebam slovenske manjšine. »Na splošno bi slovenska manjšina za nemoteno delovanje, vzdrževanje objektov in nadaljnji razvoj potrebovala več sredstev, kot jim jih trenutno zagotavlja Avstrija,« je poudaril Marjan Cukrov z urada za zamejske Slovence.

Zastopniške organizacije so, a niso poenotene

Leta 1949 ustanovljen narodni svet koroških Slovencev, ki mu trenutno predseduje Valentin Inzko, se zavzema za politične, gospodarske in kulturne pravice slovenske manjšine v Avstriji. Narodna skupnost na avstrijskem Koroškem je organizirana tudi v Zvezi slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.

Osrednji organizaciji, ki zastopata interese koroških Slovencev na področju kulture, sta Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Obe skrbita za ohranjanje slovenskega jezika ter širjenje kulturnih vsebin, poleg tega nudita strokovno in finančno pomoč drugim slovenskim krajevnim društvom in skupinam na južnem Koroškem. Na področju znanosti delujeta Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in narodopisno društvo Urbana Jarnika. Del Slovencev na Koroškem se združuje tudi v samostojni politični stranki Enotna lista.

V Avstrijo po višje plače

Avstrijski nosilec socialnega zavarovanja (Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger) je junija zapisal, da je v Avstriji zaposlenih približno 25.000 slovenskih državljanov. Od teh največ v Zvezni deželi Štajerski (14.638), na Koroškem pa 4402.

Po podatkih slovenskega zavoda za zaposlovanje je med njimi največ zaposlenih v proizvodnji, saj skupaj z agencijskimi delavci predstavljajo kar 40 odstotkov zaposlenih Slovencev v Avstriji. »Sledijo zaposleni v gradbeništvu, ki jih je v sezoni okoli 3500, približno 2400 zaposlenih v trgovini ter prav toliko v gostinstvu in turizmu,« so sporočili z zavoda za zaposlovanje ter dodali, da so trenutno v Avstriji najbolj iskani kvalificirani delavci v proizvodnih dejavnostih, gradbeništvu in turizmu. Veliko povpraševanja je tudi po voznikih tovornjakov in vlačilcev, delavcih v logistiki in skladiščenju ter delavcih v zdravstvu in oskrbi starejših ljudi.

Plače so v Avstriji večinoma urejene s kolektivnimi pogodbami in so praviloma višje kot v Sloveniji, kar je glavni razlog, da se toliko Slovencev odpravi na delo čez mejo. Marca so v Avstriji zaposleni slovenski podjetniki na ustavnem sodišču dosegli prvo zmago v boju s sporno protidampinško zakonodajo, ki je z avstrijskega trga izrivala podjetja iz drugih držav. Odvetniki iz družbe Grilc Vouk Škof so leta 2016 v imenu skupine 117 slovenskih podjetij in obrtnikov na evropsko komisijo vložili pritožbo, avstrijsko ustavno sodišče pa jim je letos ugodilo in razveljavilo del sporne zakonodaje.

Delo