Priseljenci rešujejo demografsko sliko


Avtor: U.S. Datum: 1754 dni nazaj.


Tako kot večina Italije se Trst že vrsto let spopada z velikim demografskim problemom. Mesto se krči, prebivalstvo pa bi še bolj upadalo, če ne bi bilo priseljevanja. Priseljenci so ­konec lanskega leta v mestu, ki že stoletja velja za stičišče kultur, predstavljali desetino prebivalstva.

Marina sv. Justa in pomol bratov Bandiera v Trstu. Foto: Primož Zrnec

Med njimi so prevladovali Srbi, Romuni, Hrvati in Kosovski Albanci, je pokazala nedavno objavljena raziskava tržaškega statističnega urada. Na petem mestu so bili Kitajci, tem so sledili Afganistanci, Pakistanci in Ukrajinci. Število Tržačanov je v zadnjih desetih letih upadlo za skoraj 5000, na 203.871. Tudi lani bi se mesto skrčilo, če se vanj ne bi priselilo skoraj 1000 ljudi od drugod. »Trst v zadnjih letih privlači številne priseljence pa tudi Italijane iz drugih delov Italije«, rezultat tega pa je manjši demografski pritisk, je potrdil Alessio Fornasin, raziskovalec demografskih trendov na ekonomskem in statističnem oddelku Univerze v Vidmu.

Trst je reprezentativen del veliko večjega problema: število Italijanov se iz leta v leto zmanjšuje, rodnost upada, edino, kar vzdržuje trenutno raven prebivalstva, je priseljevanje iz drugih držav. Število tujcev, ki živijo v Italiji, se počasi, a nezadržno, približuje desetini populacije ravno v času, ko je priseljevanje čedalje bolj vroča politična tema.

(...)

Evropeizacija prostora

Kaj pa Slovenci, ki naj bi jih v Trstu živelo med 20.000 in 30.000? Tudi nanje vplivajo splošni negativni demografski trendi in »novejši pojavi mednarodne mobilnosti, začenši s strmo naraščajočim procesom odhajanja mladih in izobraženih kadrov v tujino zaradi boljših delovnih razmer ali službenih perspektiv,« nam je pojasnil Devan Jagodic, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori).

Na gibanje števila Slovencev vplivajo tudi učinki postopne »evropeizacije« italijansko-slovenskega obmejnega prostora. Ta se po Jagodičevih besedah kaže v procesu preseljevanja prebivalstva iz tržaškega obmejnega pasu v sosednje čezmejne regije. Veliko tistih, ki odhajajo, je pripadnikov slovenske manjšine.

Celoten članek lahko preberete na strani delo.si


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo