Ob 15-letnici odobritve zaščitnega zakona 38/2001 je slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski Krajini podala svojo oceno glede izvajanja določil, ki so v njem zapisana.

Izvršni odbor SSO, ki je zasedal v torek, 16. februarja 2016 v Ronkah, se je strinjal, da se je po odobritvi zaščitnega zakona marsikaj premaknilo v pozitivno smer, pri tem pa so kot glavni dosežek izpostavili vključitev v zaščitno območje vseh tistih občin videmske pokrajine, kjer je slovenski narod zgodovinsko prisoten. Kljub temu pa je prostora za izboljšave še veliko, saj so tam živeči Slovenci prevčekrat odvisni od dobre volje trenutne politične opcije na čelu občin, dežele in države

Pred samim začetkom zasedanja izvršnega odbora SSO-ja je deželni predsednik Walter Bandelj izročil domačemu župniku Renzu Boscarolu priznanje za izredno pomembno pomoč v korist slovenski šoli v Romjanu. Ob tem se je župnik Boscarol za pozornost zahvalil in dejal, da je pomoč slovenski šoli bila zanj dolžnostno dejanje ter pri tem ni pozabil na pokojnega slovenskega duhovnika Cvetka Žbogarja, ki mu je kot profesor v semenišču približal slovensko stvarnost, kulturo in zgodovino.

V nadaljevanju zasedanja je g. Bandelj izrazil zadovoljstvo nad sestankom s tržiško županijo Silvio Altran, ki je potekalo istega dne v prostorih občine Tržič.  Pregledala sta izvajanje čl. 8 iz zakona 38/2001, možnosti poimenovanja tržiške ulice po slovenski osebnosti, izpostavila vidno dvojezičnost v mestu in podpora slovenskim društvom. Prav tako koristno je bilo srečanje z odborniki SKRD Jadro iz Ronk, ki so vodstvu SSO-ja predstavili zelo podrobno stanje Slovencev v Laškem. V ronški občini je bilo narejenega marsikaj za Slovence. V prvi vrsti sta to slovenska šola in vidna dvojezičnost, več pozornosti pa bi potreboval slovenski odsek občinske knjižnice, nove pobude za ovrednotenje slovenske zavesti in sodelovanje med slovenskimi društvi.

V nadaljevanju zasedanja Izvršnega odbora SSO so odborniki obravnavali še vrsto aktualnih tem, med katerimi je bilo največ pozornosti posvečeno Slovenskemu stalnemu gledališču, nadaljevanju prizadevanj za trojezično šolstvo v Kanalski dolini, delovanju Slomaka in ovrednotenju bivšega taborišča v Viscu. Izvršni svet SSO je podprl stališče predsednika Bandlja, da SSO postopoma odmrzne svoje mesto v upravnem odboru gledališča. Predstavnik SSO-ja pa se bo moral zavzemati za učinkovito upravljanje in sprožiti razpravo o repertorju, ki že vrsto let ne uspe bistveno povečati obisk. V zvezi z ovrednotenjem bivšega taborišča v Viscu pa so bili odborniki SSO-ja mnenja, da morajo prizadevanja zadevati celotno območje in pri tem pride najbolj v poštev rešitev v smeri muzejske dejavnosti.