Po slovesnosti sem profesorja odpeljal domov, v njegovo hiško nad Barkovljami in pod Prosekom. Ob sončnem zahodu sva pila kavo, ki jo je prijazno skuhala gospa Vera, in se zavzeto lotila nekaterih večnih tem slovenstva.

S profesorjem Borisom Pahorjem sva se v četrtek prejšnjega tedna udeležila spominske slovesnosti ob Dnevu spomina na mrtve v tržaški Rižarni. Profesor je želel biti prisoten na slovesnosti in pozdraviti predsednika slovenske vlade, Marjana Šarca.

Ravno v takem času lani ga je predsednik povabil na zasebno kosilo, ki se ga z veseljem spominja. Profesor ceni, da predsednik slovenske vlade uporablja izraze, s katerimi spodbuja nacionalno pripadnost – domovina, domoljubje, zavednost, narodni ponos.

Po slovesnosti sem profesorja odpeljal domov, v njegovo hiško nad Barkovljami in pod Prosekom. Ob sončnem zahodu sva pila kavo, ki jo je prijazno skuhala gospa Vera, in se zavzeto lotila nekaterih večnih tem slovenstva. Nastal je pričujoči zapis.

Kaj vam pomeni prvi november, dan spomina na mrtve?

Najprej
pomislim na svoje rajnke. Še posebej na deda, nonota, ki sem ga imel rad, a tudi na vse ostale me vežejo lepi spomini. Nono me je rad vzel v naročje, tam, v tisti naši hiši na Via Rossini 10. Pri nonotu, v njegovem naročju, sem se počutil na varnem. Ta praznik dojemam zelo osebno in mi res veliko pomeni, obujam spomine. Skoraj vse svoje imam pokopane na pokopališču pri Sveti Ani.

Kaj pa vam danes pomeni takratni upor zoper fašizem?

Vse je zaobjeto v tistem SF-SN – »Smrt fašizmu, svoboda narodu« –, čisto vse. Je kratko in jedrnato in hkrati cel program. Gre za program upora zoper fašizem v najčistejši obliki. Ideološke zadeve pridejo kasneje. Upor zoper tistega, ki te hoče uničiti, ne more biti vprašljiv, ne more. Ne moreš sprejeti tega, da te hočejo iztrebiti.

Več si lahko preberete na tej povezavi Slovenci v sosednjih državeh