Soočati se s sodobnimi gospodarskimi izzivi ob ovrednotenju specifik organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji. V tem duhu je potekal v ponedeljek zvečer v dvorani ZKB na Opčinah 41. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil namenjen obračunu opravljenega dela in razmisleku o vlogi ter razvojni strategiji združenja v hitro spreminjajoči se družbi.

Občni zbor SDGZ. Foto: Primorski dnevnik

Kot je v svojem predsedniškem poročilu opozoril Niko Tenze, bo namreč »razlika med uspehom, in, v najboljšem primeru, životarjenjem, v prihodnjih letih odvisna od inovativnosti, internacionalizacije in sinergij.« Iz opisa dejavnosti je bilo razvidno, da organizacija v čedalje večji meri sodeluje z italijanskimi združenji; soudeležena je pri upravljanju kar 25 milijonov evrov deželnih sredstev, ki jih dodelujejo trgovini, turizmu in obrtništvu. Podjetje Servis, ki je največje storitveno podjetje na Tržaškem in ima kar polovico italijanskih strank, zaposluje 40 ljudi in letno dosega okrog 2 milijona evrov prometa. Upad domačih članov nadomešča čedalje večje število podjetij iz Slovenije, ki delajo na italijanskem trgu. Tenze je v nadaljevanju izpostavil, da želijo podjetja spodbuditi, da bi se odločala za koriščenje čezmejnih priložnosti, tudi na avstrijskem trgu. Sdgz se je odločilo, da se odpove svoji soudeležbi v podjetju Euroservis, saj pisanje evropskih projektov zanj »ne predstavlja več najpomembnejšega dela poslovanja.« Jeseni bo potekalo notranje poslovno srečanje, na katerem se bodo včlanjena podjetja lahko spoznala in postavila temelje za nadaljnje sodelovanje.

Po podrobnem pregledu pestrega delovanja posameznih sekcij (gostinske, trgovine na drobno, samostojnih poklicev, obrtnikov in mednarodne trgovine in storitev), ki ga je prebral Alan Oberdan, je prisotnim spregovoril predsednik nadzornega odbora Aleksander Rustja, ki je med drugim menil, da gre razlog za znižanje dobička (lani je znašal 551 evrov) iskati v dejstvu, da malodane niso bili izpeljani čezmejni projekti. Rustja je tudi predlagal, da bi krovni organizaciji vključili Sdgz, »po 70 letih dokazanega dela in prisotnosti na našem teritoriju,« med t.i. primarne organizacije slovenske manjšine, ki redno prejemajo sredstva, s katerimi bi se lahko združenje »posvetilo svojem poslanstvu,« promociji gospodarstva.

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo razvojne strategije, ki je bila začrtana na osnovi potreb članstva in same organizacije. Podpredsednik Sdgz Robert Frandolič in predsednik Servisa Marko Stavar sta ocenila, da se v našem prostoru ne zavedamo sprememb, ki jih prinaša »vstop v novo obdobje« interneta, industrije 4.0, električnih avtomobilov in drugih tehnoloških novitet.

Video prispevek, ki so si ga člani ogledali, je opozoril, da bodo v eri digitalizacije in nenehnega tehnološkega napredka na trgu obstali le hitrejši in učinkovitejši.« Sdgz in Servis, ki sta doslej delovala neusklajeno, nameravata stopiti na pot integracije, ki bo zmanjšala stroške in izboljšala učinkovitost samih storitev. Ob omembi obstoječih prednosti Servisa (obmejno delovanje, poznavanje slovenščine in okolja, profesionalnost/znanje zaposlenih, povezava s Sdgz) in bodočem delovanju (ustrezna komunikacija, širitev vpliva v prostora Alpe-Jadran in Balkan, skupni marketing), sta se člana vodstva zaustavila pri nujnosti »plutja v isto smer« za, med drugim, ustvarjanje blaginje v obmejnem prostoru, večjo notranjo povezanost narodne skupnosti, prepoznavnost članov na mednarodnih trgih, itd..

Po analitičnem prikazu lanskega premoženjskega in finančnega stanja ter proračunu za letošnje leto, ki ju je podal direktor Andrej Šik, so člani odobrili bilanco. Združenje bo julija pridobilo novega sodelavca.

Zaključni del srečanja je bil namenjen razpravi, ki je bila vsebinsko bogata. Predsednik Zkb Adriano Kovačič je v zvezi z vzpostavljanjem sinergij najavil, da bodo 1. in 3. septembra člani odločali o spojitvi med Zkb in doberdobsko-sovodenjskim zavodom. Predsednik Skgz Rudi Pavšič je opozoril, da mora manjšina, če hoče imeti vlogo v družbi, premakniti težišče razmišljanja in delovanja iz kvantitete v kakovost. Glede določanja smeri razvoja prevladuje v manjšini »en kažot.« Da ne bo vsak hodil v svojo smer je potrebno, da subjekti, ki tvorijo Gospodarski forum manjšine, izdelajo skupno razvojno strategijo na obravnavanem področju. Predsednik Sso Walter Bandelj je spomnil, da večkrat znotraj narodne skupnosti besedam ne sledijo dejanja. Tudi o kulturnih domovih bi morali razmišljati komercialno, za kar je potrebna razprava. Za zgled je postavil delovanje Kmečke zveze, ki dosledno zahteva enakopravnost slovenščine v odnosu z oblastmi, in omenil važnost ustvarjanja zaposlitvenih možnosti za mlade. Deželni svetnik Stefano Ukmar, ki je podčrtal, da ni enostavno biti danes podjetnik, je soglašal z vključitvijo Sdgz, zaradi socialne vloge, ki jo ima gospodarstvo, med primarne organizacije. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je opozoril, da se mora manjšina zavedati in zavzeti, da je teritorij dobrina naše skupnosti, kateri bi morala biti v tem pogledu priznana ustrezna vloga. Nedopustno je, da v deželnih uradih, ki so namenjeni upravljanju teritorija, ni osebja z znanjem slovenskega jezika. Podjetnik Edi Kraus je kritično pripomnil, da se v narodni skupnosti ne vnaprej sprejema zahtevnih odločitev, pač pa se o njih prične razmišljati šele pod zunanjem pritiskom ali takrat, ko imamo vodo v grlu. Občni zbor se je sklenil z zanimivim predavanjem, na katerem je strokovnjak za trženje Andrea Ruffini govoril o tem, kako lahko podjetniki z inovativnimi prijemi v komunikaciji dosežejo nove in obdržijo stare stranke. (mch)

Primorski dnevnik / RTV Slovenija SVSD