... Zürich je tretja točka na zemljevidu Evrope, ki ji rečem dom. Če jih povežem s črto, vztrajno silijo severno. Svojih prvih pet let sem preživela v žgočem mestu nedaleč od Jadranskega morja, ki se je preteklosti otreslo tudi tako, da je spremenilo ime. Podgorica piše v mojem potnem listu, in čeprav je ime drugačno, ima isti okus po stopljenem jagodnem sladoledu in isti vonj po razbeljenem asfaltu.

V Ljubljano sem iz Podgorice prišla jeseni in čudila sem se oranžni megli, ki je vsako oktobrsko jutro zalila mesto. Novega jezika, s katerim so me nagovarjali, nisem razumela, kot tudi ne pečenih jabolk, s katerimi so me tistih nekaj tednov silili v mali šoli, nestrpnosti vzgojiteljice in končno potrpežljivosti prve učiteljice, tovarišice Andreje, zaradi katere sem se slovensko naučila v slabih dveh mesecih...

Zapis Maide Kranjc v celoti je objavljen na strani Airbeletrina.

Maida Kranjc

* Maida Kranjc (1984) je kot prevajalka in konferenčna tolmačka pred odhodom v Zürich delala na ministrstvu za zunanje zadeve, zlasti na projektu arbitraže, in je tudi po selitvi v Švico leta 2014 ostala v diplomaciji. Zdaj dela pri ameriškem veleposlaništvu v Bernu, kjer je odgovorna za diplomatski protokol, sodeluje pa tudi z ekipo javne diplomacije. Čas, ki ga preživi na poti med Zürichom in Bernom, nameni učenju četrtega tujega jezika, ljubezni do dobrega leposlovja, političnega dogajanja in švicarske čokolade.