Na današnji dan pred 80 leti se je rodil slikar Valentin Oman, koroški Slovenec, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih avstrijskih umetnikov. V središču njegovega ustvarjalnega opusa je človeška figura, ki jo je v letih ustvarjanja osvetlil ter se ji približeval na različne načine in z različnimi, inovativnimi tehnikami.

Oman se je rodil leta 1935 v Štebnu pri Beljaku. Doštudiral je na dunajski Akademiji za uporabno umetnost. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je pri prof. Riku Debenjaku končal grafično specialko. S pomočjo izvirne tehnologije - palimpsestni decollage ter nanašanje in trganje slikovnih plasti - je oživil religiozno slikarstvo.

Pripravil je številne samostojne razstave in sodeloval na mnogih skupinskih predstavitvah v Avstriji in Sloveniji ter drugod po Evropi pa tudi po svetu.

Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1980), nagrado Riharda Jakopiča (1997) in veliko nagrado na piranskem mednarodnem slikarskem ex-temporu (1969).

Ob njegovi 70-letnici mu je Slovenija podelila zlati red RS za zasluge za življenjsko delo na področju likovne umetnosti in za prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem. Kot so zapisali v utemeljitvi odlikovanja, iz Omanovih umetniških spomenikov veje prepričanje slikarja humanista, ki z budnim duhom spremlja razvoj in pojave našega časa, se z njimi spoprime in jih razlaga s sredstvi umetnika.

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je umetnika ob jubileju odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost 1. razreda.

V Galeriji Equrna pa so gostili razstavo njegovih del. Kot so tedaj zapisali, je Oman angažiran umetnik - njegovi slikani spomeniki se dotaknejo nove evropske ureditve, odzval se je na vojna grozodejstva na Balkanu, obenem kot vodilni slovenski koroški umetnik zrcali lastno temno vizijo sveta v krajinah, v katerih se ugodje narave spremeni v ekspresivno doživetje duha časa in kraja.

Kot je Oman povedal v nedavnem intervjuju za Večerovo sobotno prilogo, ustvarjanje po načelu umetnost zaradi umetnosti, z ignoriranjem tega, kar se dogaja v svetu, okrog nas, ni zanj.

Med drugim je povedal še, da se je za politiko zanimal že v študentskih letih na Dunaju, takrat ga je denimo navdihovala aktualna vietnamska vojna. Ko je bil več na Koroškem, ga je začela zanimati koroška politika. O tem, da umetnik ni apolitičen, priča tudi zvočna instalacija, ki se nanaša na njegovo zavzemanje za dvojezična krajevna imena na avstrijskem Koroškem.

Kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin pa je ob razstavi Omanovih slik iz cikla Ecce Hommo leta 2012 v Kopru zapisala: "Človeška figura, človeštvo, preteklost, sedanjost in prihodnost so stalnica in vir Omanovega ustvarjalnega navdiha, kar dokazuje njegov obširni likovni opus (...). Lahko jih na različne načine interpretiramo, a nekatere s pomenljivimi poimenovanji, mnogimi v latinščini, asociativno nakazujejo na nikoli dokončno dorečena vprašanja, kot so bivanje in minljivost, tostranstvo in onstranstvo, obstajanje in izničenje..."

V Koroškem muzeju moderne umetnosti v Celovcu so mu ob tokratnem jubileju pripravili obsežno retrospektivo, ki bo na ogled do 10. januarja. Po Celovcu bodo razstavo na ogled postavili še v Hiši umetnikov na Dunaju in v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki (od 6. maja do 28. avgusta).

Omanova dela so sicer vključena v pomembne nacionalne umetniške zbirke v Avstriji, Slovenji in drugod. Živi in ustvarja na avstrijskem Koroškem in na Dunaju.

VIR: STA