Odkar obstaja človek, obstajajo tudi selitve. Spreminjajo se le njihovi vzroki, selitveni tokovi, načini in organizacija potovanj ter ne nazadnje zaznavanje pojava skozi zgodovino.

Slovensko izseljenstvo je bilo vse od sredine 19. stoletja močno povezano z vsakokratnimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi razmerami v Evropi. Zaznamovalo ga je več pomembnih zgodovinskih prelomnic slovenske in evropske zgodovine, od prve in druge svetovne vojne, preko osamosvojitve Slovenije do zadnje gospodarsko-finančne krize v Evropi z začetkom leta 2008. Do prve svetovne vojne so prevladovali ekonomski izseljenci, med obema svetovnima vojnama politični in ekonomski, med drugo svetovno vojno deportiranci, takoj po njej pregnanci in begunci, po letu 1960 znova val ekonomskih izseljencev, ki se je ponovil po letu 2008.

Skozi zadnjih sto petdeset let se je iz slovenskega etničnega ozemlja izselilo pol milijona ljudi, zato se pogosto navaja, da izseljenci in njihovi potomci sestavljajo petino slovenskega naroda. Vendar zaradi pomanjkljivih statistik skozi celotno obdobje, tako na strani izvornih slovenskih pokrajin in administrativnih enot kot tudi v državah priseljevanja, natančnega števila ni mogoče določiti. Po nekaterih ocenah je največ prebivalcev slovenskega etničnega poreklav ZDA (do okrog 300.000), Nemčiji (50.000), Argentini (30.000), Kanadi (30.000), Avstraliji (25.000), na območju nekdanje Jugoslavije (20.000), v Švici, Franciji, na Švedskem, v Belgiji, Urugvaju, Braziliji in drugje.

Povezovanje in druženje slovenskih izseljencev sta se skozi čas spreminjala zaradi ekonomskih in  tehnoloških možnosti. Če so se prva združenja Slovencev  oblikovala na prelomu 19. in 20. stoletja v ZDA zaradi zagotavljanja vzajemnega socialnega varstva, je po prvi svetovni vojni po svetu naraščalo število slovenskih prosvetnih društev in njihovih kulturnih domov ter župnij, kasneje še šol slovenskega jezika ter tiskanih medijev. Po drugi svetovni vojni so se jim pridružile radijske oddaje, vse bolj razvejane kulturne in športne dejavnosti, pri čemer je velikost skupnosti v posameznih državah priseljevanja vplivala na organizacijske zmožnosti in razvejanost dejavnosti. Po osamosvojitvi Slovenije se je ob podpori pristojnih institucij Republike Slovenije postopoma gradilo tudi na bolj sistematičnem gospodarskem, znanstvenem in drugem področnem povezovanju z matično domovino. Povsem nove priložnosti povezovanja, medsebojnega obveščanja, preseganja geografskih razdalj je prinesel svetovni splet s svojimi orodji. Pogosto so slovenske ustanove po svetu vzpostavile svoje spletne strani, Facebook račune ali pa celo portale.