Marko Jeram je Slovenec, ki že peto leto živi na jugu Finske. Službeno potuje po svetu, v svojem drugem domu v Skandinaviji pa spoznava življenje z manj stresa, več medsebojnega kulturnega zaupanja in zanimivimi komunikacijskimi posebnostmi.

Najprej se je za dve leti preselil na sever Anglije, službeno prepotoval skoraj ves svet in nato spoznal Finko, svojo današnjo ženo. Marko Jeram se je pred petimi leti preselil v Skandinavijo in začel spoznavati tamkajšnji ritem in način življenja, ki je v marsičem nasprotje tistega, kar poznamo v Sloveniji.

'Freelance' dirkaški mehanik že sedem let živi v tujini

Jeram prihaja iz Idrije in vsaj v Sloveniji se danes 35-letnega fanta marsikdo spomni, da je znal še posebej dobro vrteti avtomobilski volan in da je bil dolgo eden uspešnejših slovenskih voznikov relija. Ko denarja za ta hobi ni bilo več, je sprejel službo v angleškem podjetju M-Sport.

Ta je že 20 let tehnični partner Forda na svetovnem prvenstvu in ekipa, ki je danes svetovni prvak med vozniki in proizvajalci, je Jeramu odprla vrata v svet. V dveh letih je prepotoval svet, vozil moštveni tovornjak z več milijoni evrov vredno opremo in nato, obogaten z znanjem, izkušnjami in referencami, stopil na samosvojo pot. Postal je 'freelance' mehanik, ki še danes sodeluje z različnimi dirkaškimi moštvi in z njimi potuje na različna prizorišča.

Hotel mama? Ne, Finci se od doma odselijo vsaj pri 18 letih

Nekje vmes je spoznal svojo današnjo ženo in se preselil na Finsko. Danes živi približno 20 kilometrov iz mesta Salo na jugu te skandinavske države. Hišo ima na samem, v Salu dobi vse, kar potrebuje, avtobus ali vlak ga od doma odpeljeta neposredno do letališča v Helsinkih. Od tam še naprej potuje na različne avtomobilske dirke in s svojim znanjem ter spretnostmi daje podporo dirkačem na svetovnem prvenstvu v relikrosu.

"Kaj, če živimo pri njenih starših? Ne, nikakor ne. Finci se od doma odselijo zelo zgodaj, zgornja meja je pri 18 letih. Če kdo takrat še živi pri starših, ga drugi kar malo čudno gledajo. Ne, ni tako kot v Sloveniji, Finci pač ne poznajo hotela mama," nam je v Jyvaskyli, kjer smo se z Markom in njegovim bratom Damjanom srečali v sklopu najbolj zanimivega relija svetovnega prvenstva, povedal Jeram.

Če z njim ne bi vsi govorili angleško, bi obvladal tudi že finščino

Ena največjih preprek med Slovenijo in Finsko je jezik. Jeram priznava, da finščino sicer kar dobro razume in tudi zna marsikaj povedati, a da to še ni tekoče znanje jezika. Finci večinoma zelo dobro govorijo angleško in tako največkrat pristopijo tudi do njega. Marko pravi, da bi se v nasprotnem primeru tudi finščine že zdavnaj naučil, tako pa mu drugi dajejo potuho.

Finci zadovoljni tudi s starejšimi avti in preprostimi hišami

Čeprav finščina za uho Slovenca zveni skrajno nenavadno, da so vse besede tuje in da imajo zelo širok besedni zaklad, se v Skandinaviji počuti odlično. Finska je država z majhno gostoto poseljenosti, domačini pa so osebnostno nekoliko drugačni in se močno razlikujejo od drugih Evropejcev, tudi Slovencev. Ritem življenja je počasnejši, nihče ne mara stresa, pritiskov in napetega življenja.

Jeram: "Vsekakor, Finci so blazno 'na easy'. Sprva je to nenavadno, a pozneje vidiš, kako to pozitivno vpliva na njihovo življenje. Mnogi vozijo stare avtomobile, večina živi v hišah, za katere je pač pomembno, da stojijo skupaj in da imajo streho. Večine ne zanima prekomerno zapravljanje za materialne stvari in statusne simbole. To je še posebej očitno za manjša mesta in podeželje."

Nič nenavadnega, če sta sogovornika na Finskem več minut tiho

In glavna razlika med Finci in Slovenci? Sam jo je našel v načinu komunikacije. Tu vsak rad živi najprej svoje življenje in se noče preveč vmešavati v sosedovo življenje. Vsi spoštujejo zasebnost, radi imajo svoj osebni mir. Na prvi pogled so zato Finci nenavadni in zadržani.

"Mi smo navajeni, da se dobimo s kolegi ali sosedi, se usedemo za mizo in se nato ves čas pogovarjamo. Tu pa ni nič nenavadnega, če se usedeš za mizo s Fincem in je ta vmes dve ali tri minute povsem tiho. To je bil sprva kar velik šok. Tudi ko me kliče sosed po telefonu, med pogovorom kar utihne. Nato pa ne veš, ali linija še deluje ali sem kaj napačnega rekel …" je nadaljeval Jeram.

Vrat ni treba zaklepati, veliko manj je birokracije, več je medsebojnega zaupanja

Čeprav z marsikaterega vidika živijo bolj preprosto življenje, znajo Finci dobro poskrbeti za kakovost življenja. Še tako preprosta hiška ima obvezno savno. Ko potuje s finskim moštvom, imajo savno tudi v spremljevalnem tovornjaku.

Finci imajo tudi mnogo manj birokracije. Jeram je celoten nakup hiše opravil v treh urah. Kdor želi prodati avto, stori ves prepis prek interneta in za postopek ne potrebuje posrednikov. Enako je tudi pri zavarovanju. Zaradi drugačne kulture je veliko več medosebnega zaupanja.

"Na podeželju tako rekoč nihče ne zaklepa vrat. Vse je odprto. Na dvorišču imajo kmeti cisterne z gorivom, ne bojijo se tatov. Kmeti na primer ponujajo kokošja jajca, ki jih enostavno vzameš in jim pustiš denar. Ko Finci sprejmejo nov zakon, vsi razmišljajo, kako ga spoštovati, in ne kot marsikje drugje, tudi v Sloveniji, kako bi ga zaobšli in našli luknjo v zakonu," razmišlja Slovenec iz Sala.

Je živeti na Finskem drago?

Jeram dodaja, da življenje na Finskem ni drago. Tak vtis navadno dobi turist, ki vstopi v restavracije ali gostilne. Alkoholne pijače so zelo drage, vsakodnevni nakupi v trgovini pač ne. Povprečna plača na Finskem se giblje okrog dva tisoč evrov. Kdor želi delati, bo našel službo in tudi plačilo zanj.

Tudi pri plačilu za storitev je Fincem logično, da je treba plačati in se temu nočejo izogibati ali zavlačevati. Družine lahko otroke pustijo pri varovalkah, ki doma sprejmejo štiri ali pet otrok, jim dajejo doma pridelano hrano, hkrati pa so vključene v državni sistem kot klasični vrtci.

"Če bi ocenil razmerje, kako težko je denar zaslužiti in koliko stanejo stvari, je Finska cenejša od Slovenije," je prepričan Jeram.

Življenje dovolj stran od polarnega kroga

In vsaj na jugu Finske je tudi vreme sprejemljivo. Letošnje poletje je na Finske rekordno toplo, saj že več mesecev niso imeli obilnejših padavin. Pozimi se je v Salu en mesec temperatura dnevno spuščala do 20 stopinj Celzija pod ledišče. Kadar pozimi dlje dežuje, razmere niso najboljše. Na jugu države tudi dan pozimi traja kar zmerno dolgo in je zato življenje bolj vsakdanje kot na primer severno bližje ali celo onkraj polarnega kroga.

Z domačimi je v rednem stiku, prav tako ga na Finskem tudi obiščejo. Domov v Slovenijo pride v povprečju enkrat ali dvakrat na leto. Ko bo znal dovolj finsko (prosilci preberejo zgodbo v finščini in nato odgovarjajo na vsebinska vprašanja, ki kažejo na stopnjo razumevanja jezika), bo lahko zaprosil tudi za finsko državljanstvo.

SiolNET