Slovenka, ki tujcem v Grčiji organizira sanjske poroke


Avtor: U.S. Datum: 1540 dni nazaj.


Krizo v Grčiji je na lastni koži občutila tudi Slovenka Sanja Perčič, ki po končanem študiju tam ni našla službe. Pozitivna stran zgodbe je, da jo je to potisnilo v samostojno pot. Ukvarjati se je začela s "poročnim turizmom" in že mnogim tujcem organizirala grško poroko.

Sanja Perčič. Foto: Vanessa Tivadar

"Vse skupaj je bilo kot iz filma," svojo zgodbo o življenju v Atenah začne pripovedovati Ljutomerčanka Sanja Perčič. Pot jo je v Grčijo vodila zaradi ljubezni, na eni izmed spletnih klepetalnic je začela komunicirati z Michaelom iz Aten. V živo sta se spoznala po dobrem letu dopisovanja, ko jo je on obiskal v Ljubljani. Nato je tudi sama odletela na "malo daljši obisk" v Atene. Po osmih letih namreč še vedno upa, da se bosta nekoč preselila v Slovenijo.

V Atene je odšla sredi svojega študija likovne pedagogike in ga nadaljevala tam, nato je končala še magisterij iz oblikovanja. A svojo poslovno priložnost je našla v grških porokah. Ukvarja se z organizacijo porok in urejanjem poročne revije.

Po izobrazbi ste likovna umetnica in oblikovalka, vendar se že več let ukvarjate z organizacijo porok. Kaj vas je zaneslo v te vode?

Ko sem končala študij, se je tu ravno začela kriza in je bilo res težko najti službo brez izkušenj in po vrhu še na tujem trgu. Sem bolj ustvarjalen tip in me veseli vse, kar je povezano z umetnostjo, tudi z ročnimi deli. Takrat je prijateljica dala krstiti hčerko, kar v Grčiji na veliko praznujejo, skoraj tako kot poroko. Ko sem ji pomagala organizirati ta dogodek in vse dekorirati, sem spoznala ta svet. Z njeno pomočjo sem se začela ukvarjati z organizacijo porok v Grčiji in potem tudi z revijo o porokah.

So poroke velik posel v Grčiji, je običajno, da ljudje najamejo organizatorja?

To je tu kar velik trg, Grki res dajo veliko na praznovanje poroke. Tako kot v filmu Moja obilna grška poroka. Povabljenih je več sto ali celo tisoč ljudi! Večina porok je samo cerkvenih, zaradi vročine je obred popoldne ali celo zvečer. Riž se meče v cerkvi, in to v velikih količinah.

Po obredu je slavje do jutranjih ur, tradicionalno razbijajo krožnike ali mečejo rože. Vse skupaj je pravo doživetje, pomembno je, da je prava zabava. Jaz se sicer bolj ukvarjam s porokami turistov, ki se pridejo poročit v Grčijo in tu ostanejo še na medenih tednih.

Je tega veliko? So med njimi tudi Slovenci?

Najlepše mi je organizirati poroke Slovencem, mislim, da sem edina na tem trgu v Grčiji, ki govori slovensko, angleško in grško. Sicer se Slovenci redko odločajo za take poroke, jih je pa vsako leto več.

V posebnem spominu mi je ostala ena čisto drugačna, unikatna poroka za slovenski par. Poročila sta se namreč na plaži na otoku Skopelos, na katerem so snemali film Mamma Mia! Med tem časom smo se tako ujeli, da smo še do zdaj ostali prijatelji in se vidimo skoraj vsako leto.

Veliko parov prihaja iz Amerike, Velike Britanije, Rusije, Ukrajine, Poljske in Kitajske, pa tudi iz Francije, Italije, Kanade … Ti običajno pridejo z deset do 50 gosti, ali stotimi z vsega sveta in se dobijo v Grčiji na praznovanju. Te poroke so bolj v ameriškem stilu, s poudarkom na lepih fotografijah in dekoraciji, druženju in aktivnostih pred poroko.

Ukvarjate se tudi z urejanjem revije o poročnih destinacijah v Grčiji.

Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobene revije, bloga ali kakšnega zapisa o porokah v Grčiji v angleškem jeziku. To je bilo pred leti, zdaj je drugače. A ideja mi ni dala miru, vedela sem, da trg to potrebuje. V vseh teh letih se je "poročni turizem" tu res razcvetel in samo lani naj bi bilo več milijonov turistov samo na Santoriniju. Letos so termini polni tudi v zimski sezoni, kar se zdaj še ni zgodilo. Čez zimo na otokih namreč ni turistov.

Tako sem lani začela ustvarjati informativno revijo Ellwed v angleškem jeziku, ki je v digitalni obliki na spletu na voljo brezplačno. Postala je tako uspešna, da jo izdajamo vsake tri mesece.

V tujini ste začeli samostojno poslovno pot, kar je verjetno precej težje kot v domačem okolju.

Res je veliko težje kot doma, tu nimaš toliko poznanstev. Slovenija mladim podjetnikom na začetku omogoča kakšne olajšave, kar je v Grčiji redko oziroma jih je zaradi velike konkurence težko dobiti. V Grčijo me je odnesla ljubezen, sicer verjetno nikoli ne bi šla od doma. V slovenskem podjetništvu vidim velik napredek, tudi razmere za delo so boljše kot v Grčiji, kjer so plače nižje, plačila za malico in potne stroške ne poznajo.

V Grčiji živite že osem let, v tem času se je država spoprijemala z veliko krizo, v zameno za mednarodno pomoč so sprejemali velike varčevalne ukrepe, nemalokrat so Atene pretresali množični protesti. Tu smo to opazovali prek medijev, vi pa ste to spremljali v živo. Kako je kriza prizadela Grke osebno?

Kriza je res prizadela veliko družin in podjetij, veliko manjših trgovin in lokalov se je zaprlo, ker preprosto niso mogli preživeti. Tisti, ki so se obdržali, so precej znižali cene. Te zdaj lepo rastejo nazaj, a se še da najti kaj ugodnega. Številne družine so ostale brez dohodkov, pokojnine so se znižale, ljudi so prizadeli novi stroški, kot je nov davek na nepremičnine.

Zdaj se poroča, da se država pobira, postavlja na svoje noge. Se to med ljudmi že občuti?

Po eni strani se, a ljudje še vedno plačujejo dodatne davke, plače so še vedno zelo zelo nizke v primerjavi z drugimi državami. Številne nepremičnine so še vedno prazne in čakajo podnajemnike, veliko jih propada, ker lastniki nimajo denarja za obnovo.

Kriza je bila za marsikoga tudi priložnost, odprlo se je veliko novih poslov, ki jim gre precej dobro. Grki so se med krizo tudi naučili, da so bolj previdni in zavestni ter iznajdljivi. Sicer se življenje še ni kaj preveč spremenilo, mislim, da bo trajalo še kar nekaj let, dokler se bodo stvari zboljšale za množico. Če …

Sicer pa Grčijo pretresajo tudi nove krize, od naravnih katastrof, kot so požari in potresi, do migrantske krize. Svetla točka je turizem.

Omenili ste, da so s krizo Grki postali bolj previdni in zavestni, tudi iznajdljivi. Po značaju veljajo za vedre, vesele in odprte ljudi. Je kriza vplivala tudi na njihov značaj?

Težko je reči, da so se kaj spremenili. Še vedno so zelo odprti in se radi veselijo, praznujejo in tudi pretiravajo. Če jim je kaj všeč in si česa zaželijo, si bodo to tudi privoščili. Niso tako kot mi, ki raje varčujemo, kot pa se poveselimo ali gremo kam s prijatelji. Čeprav je za večino življenje res težko, veliko bolj kot v Sloveniji, družine se preživljajo res z minimalnimi prihodki in skoraj brez socialne pomoči, se zdijo bolj veseli.

Vsako priložnost izkoristijo za praznovanje - praznujejo dan žara, dan posta, dan spuščanja zmajev. Največji praznik je tu velika noč, tisti teden je poln praznovanj, ko se vsi zberejo s svečkami pri cerkvi. Na veliko noč zvečer si ljudje s svečami delijo sveti ogenj, ki pride iz Jeruzalema. Ob polnoči je ognjemet, naslednji dan pa pečejo jagnjetino.

Sama nisem preveč verna, a skoraj vsako leto se udeležim teh praznovanj. Se mi zdi, da se ta praznovanja zdaj bolj cenijo, ljudje takrat stopijo skupaj, pozabijo na vsakodnevne težave in si medsebojno pomagajo.

Se je bilo, čeprav so odprti ljudje, težko vključiti v njihovo družbo in kulturo?

Seveda je bil zame popoln šok, ko sem prvič iz naše prelepe zelene Slovenije prišla v večmilijonsko velemesto. Dobri dve leti je trajalo, da sem se privadila na ta način življenja. Veliko bolje je bilo, ko sem začela spoznavati druge priseljence, s katerimi nas je povezovala ta rdeča nit.

Imamo tudi slovensko skupnost, v okviru katere se srečujemo za večje slovenske praznike, dobimo se na kakšni slovenski večerji. Mislim, da je zelo pomembno, da ohranjamo svojo kulturo in si tudi kaj pomagamo.

V Grčijo vas je peljala ljubezen, tam ste si zdaj ustvarili novo življenje, kariero. Če pomislite na prihodnost, boste tam ostali?

Upam, da ne! Razmišljava, da bi se odselila od vsega hrupa na kakšen otok ali pa v mojo domovino. Tu me seveda najbolj zadržuje partner, pa tudi morje in plaže na dlani. Sicer se ne kopam veliko, običajno sem poleti doma. Ustreza mi tudi način življenja in toplo podnebje. Vsi, ki pridejo sem, pridejo ali zaradi ljubezni ali pa zaradi podnebja in morja.

Ne smem pa pozabiti na kavo. Prej je nikoli nisem pila, a ko prideš v Grčijo, jo moraš obvezno poskusiti. Verjetno so edini, ki so izumili toliko različnih variant kave, in tudi prvo, kar vidiš v roki ljudi, je kava, od frapeja do freddoccina, meni osebno pa je najljubši mrzli kapučino. Ne vem, zakaj, ker je res preprosta priprava, a mrzlega kapučina ne dobim nikjer drugje.

Vaša želja po vrnitvi je kar velika, a vseeno, kaj bi vas najbolj prepričalo, da se takoj vrnete v Slovenijo?

V resnici ne potrebujem veliko, da se vrnem, saj vedno rada pridem domov, tudi za dlje časa. Lahko bi kar rekli, da sem doma pol tu in pol tam. Sicer pa bi rada videla, da bi se Slovenci bolj sprostili in začeli uživati svoje življenje zase, in ne ne za druge.

SiolNET


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo