Jasna Rajnar Petrović je Ljubljančanka, ki jo zanima vse od pisanja, fotografije, organizacije, izobrazbe, dela s skupnostjo: "Ukvarjam se z milijon in eno stvarjo in še vedno nisem ugotovila, kaj imam najraje." Pred štirimi meseci se je preselila na Irsko, kjer opravlja prakso. Ugotovila je, da smo si z Irci zelo različni, a hkrati zelo podobni: "Njihovi sosedski telefončki delujejo prav tako dobro kot pri nas."

Foto: osebni arhiv

Osemindvajsetletnico najbolj veseli prikazovati, naj bo v besedi ali fotografiji, močne in srčne ljudi, ki jo navdihujejo. Marsikdo bi se strinjal, da zelo rada govori in da je najbolj poznana po glasnem smehu, ki zadnje štiri mesece odmeva po Irskem.

Tja se je namreč z namenom opravljanja prakse preselila za štiri mesece. Okolico Dublina, natančneje Maynooth, pozna že precej dobro, saj je bila tam pred štirimi leti na izmenjavi Erasmus. "Zaljubila sem se v deželo, vsaj tako se mi je zdelo. Zato sem šla nazaj preverit, ali je bil to le učinek izmenjave ali je Irska res prava država zame."

O ponovnem daljšem obisku Irske je razmišljala dlje časa, ko se ji je ponudila priložnost, da bi tam opravljala prakso, jo je takoj zgrabila: "Na to priložnost sem čakala vse od izmenjave."

"Zakaj je treba hoditi v tujino, ko ti je do zdaj Slovenija dajala kruh?"

Pravi, da je izkušnja Erasmusa edinstvena in posebna, saj je vse narejeno tako, da je študentu lažje. Tokrat ji je bilo težje kot prvič: "Bilo je več domotožja, težje je bilo spoznati nove ljudi ..."

Družina jo pri odločitvi podpira: "Moji so vsi vedeli, da bom šla nekega dne pogledat nazaj na Irsko, in so razumeli." Težje je odhod opravičila pri babici, ki je vztrajala pri tem, da ostane v Sloveniji: "Zakaj je treba hoditi na tuje, ko ti je Slovenija dajala kruh do zdaj?"

"Vedno so dobre in slabe strani"

Pravi, da ima življenje na Irskem svoje prednosti in slabosti. Velika razlika med Slovenijo in Irsko so cene, saj je na Irskem "definitivno zelo drago". "Trenutno imajo veliko stanovanjsko krizo, tako da so najemnine astronomsko visoke," opisuje Jasna.

Veliko višji so tudi davki na tobačne izdelke in alkohol: "Tako da te tudi to veliko stane." Za primer je opisala nakup skodelice kave: "Ta te redko stane manj kot tri evre."

A več kot očitno ji je življenje na Irskem tudi zelo všeč. Prakso naj bi opravljala do junija, a razmišlja o tem, da bi svoje bivanje v tujini podaljšala: "Če dobim kako službo, bom pošteno razmislila o tem in morda ostala tu."

"Višje plače, višji življenjski standard, bolje urejen javni prevoz"

Kot prednosti je hitro naštela višje plače, višji življenjski standard, bolj urejen sistem javnega prevoza, "čeprav mnogo dražji". Navdušile so jo tudi brezplačne brezžične povezave, "ki jih najdeš povsod". "Ljudje ne skoparijo s pohvalo tako kot doma," je še dodala.

Kot slabost je na prvo mesto postavila "muhasto in deževno vreme" in potožila o mrazu: "Tudi maja so ponoči še vedno štiri stopinje." Moti jo tudi stanovanjska kriza z visokimi najemninami, saj naj bi si zato najemodajalci dovolili preveč. "Mislijo, da si lahko dovolijo prav vse, saj bo sto ljudi skočilo v zrak, ko bodo dali sobo na trg."

Višji življenjski standard seveda prinaša tudi višje cene. "Izjemno drag zdravstveni sistem, avtomobilsko zavarovanje, varstvo otrok, še bi lahko naštevala," je opisala stvari, ki jo na Irskem motijo.

"Irsko naj bi tekoče govorilo le 10 odstotkov prebivalstva"

Na Irskem govorijo angleško in s tem jezikom Jasna nima nikakršnih težav, saj se ga uči že od 1. razreda osnovne šole. "Edina stvar, na katero se moraš navaditi, so njihov naglas in posebnosti v jeziku."

Čeprav naj bi bila Irska dvojezična država, ki govori angleško in irsko galščino, je to le zunanja podoba, pravi Jasna. "V resnici naj bi irsko tekoče govorilo le 10 odstotkov prebivalstva, pa čeprav se je učijo celo osnovno in srednjo šolo."

"Ljudje kozarec ponavadi vidijo napol poln"

"Ljudje so izjemno prijazni, kozarec ponavadi vidijo napol poln, medtem ko ga mi vidimo kot praznega," vidi razliko med Slovenci in Irci. Pravi, da so zelo sočutni in da sočloveku vedno poskušajo pomagati, kadar je v stiski: "Zato so narod dobrodelnih organizacij."

A kljub temu opaža, da so prijateljski le površinsko, "ne bodo te pa spustili res blizu". Dodaja še, da je z njimi težko biti iskren, saj jim "vljudnost in to, da se vsi 'dobro razumemo', pomeni veliko bolj kot neposrednost".

Ljudje tu so tako zelo drugačni, a hkrati so nam tako podobni

Zgodba, ki ji je na Irskem najbolj pokazala, kako različni in hkrati zelo podobni smo, si se ji je pripetila pred štirimi leti. Za lažjo in hitrejšo pot po mestecu si je kupila kolo.

"V Maynoothu so bili kolesarji iz potrebe (tisti, ki hočejo priti od točke A do B) takrat bolj redkost kot pogost pojav. Športnih kolesarjev je bilo le nekaj ob koncu tedna," se spomni.

Najprej je "slave smeha" požela v trgovini, kamor je šla kupit luč za kolo, kjer jim na vprašanje zakaj odgovorila: "Zaradi policije." Druga stvar so bili njeni "spektakularni padci v ovinkih, v tistih nekaj primerih, ko je bilo zjutraj tako mrzlo, da je bila na tleh tista najtanjša, skoraj nevidna plast ledu".

Eden izmed teh padcev ji je pokazal dve res nasprotni stvari, in sicer, kako so na Irskem ljudje lahko zelo drugačni od Slovencev, hkrati pa so nam zelo podobni.

"Ko sem pristala na tleh, se je voznik mimovozečega avta ustavil, prišel ven in me zelo zaskrbljeno spraševal, ali sem v redu in ali potrebujem pomoč. Pravzaprav so k meni pristopili vsi, ki so bili takrat v bližini," se spomni. Pomagali so ji vstati, in to tako, da je na koncu več energije porabila za prepričevanje, da je z njo res vse v redu.

Čez kakšen teden se je pogovarjala s prijateljico, ki je živela v njeni soseski, ta pa ji je povedala zgodbico "o nori tujki, ki noro hitro kolesari po ledu, smešno pada po tleh in ji na koncu nič ni". Seveda se je v zgodbi hitro prepoznala, prepoznala pa je tudi hitrost širjenja novic in ugotovila, da "njihovi sosedski telefončki delujejo prav tako dobro kot pri nas".

"Ta izkušnja je na vrhu mojega seznama priporočil"

Ko smo jo vprašali, ali bi življenje v tujini priporočila drugim, je odgovorila z "definitivno!" in pojasnila, da je ta izkušnja na vrhu njenega seznama priporočil.
"Res je dragoceno iti ven, ker lahko tako domovino prvič vidiš od zunaj, objektivno. Tako prideš do veliko ugotovitev o tem, kaj vse v našem sistemu si prej jemal za samoumevno, drugje pa tega sploh nimajo – že samo če omenim, sicer delno do pretežno, ampak vseeno, poceni in dostopno zdravstvo ter izobrazba," je pohvalila Slovenijo.

SiolNET