Slovenščina in Slovenci: na potezi je deželni svet


Avtor: U.S. Datum: 2079 dni nazaj.


Peticiji društva Edinost o potrebi po enakopravnosti slovenščine in ostalih manjšinskih jezikov v statutu dežele Furlanije-Julijske krajine in o t.i. minimalni zaščiti Slovencev sta v pristojni deželni komisiji spodbudili razpravo o slovenski ter drugih manjšinah. Peticiji slovenskega društva sta bili zavrnjeni, pač pa je komisija o tem vprašanju oblikovala stališče (resolucijo) in ga predložila v oceno deželnega parlamenta. Resolucija predlaga deželnim svetnikom "zakonske pobude, ki bi postopno in upoštevajoč pomen in zapletenost tega vprašanja, uresničile celovito izvajanje osnovnih ustavnih in zajamčenih statutarnih načel za zaščito priznanih jezikovnih manjšin v FJK." To bi lahko privedlo do spremembe deželnega statuta, za katero ni ne časa (volitve bodo spomladi 2018) in najbrž tudi ne politične volje. "Nekje pa je treba vendarle začeti," je pravilno ugotovil Igor Gabrovec. Morda pa bi zadostovali že izvršilni predpisi tretjega člena statuta, ki načelno priznava enakopravnost manjšinskih jezikov.

Dvorana deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Trstu.

Dvorana deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Trstu.

Predsednik komisije Vincenzo Martines (DS) je nekatere poudarke v peticijah Edinosti označil kot "provokativne, pretirane in neskladne z institucionalnimi in zakonskimi postopki". Samu Pahorju in podpisnikom peticij je sicer priznal, da so načeli "pomembno vprašanje, s katerim se je treba soočiti in ga postopno reševati". Martines je ocenil, da bo treba prej ali slej glede slovenščine spremeniti deželni statut.

Svetniki leve sredine (z izjemo Gabrovca) so soglašali z Martinesovo oceno peticij Edinosti, ki sta doživeli tudi nasprotovanje glavnine predstavnikov desnosredinske opozicije. Oglasil se je tudi zastopnik SEL Giulio Lauri, ki pravi, da ne gre še razmišljati o novem deželnem statutu, saj je treba najprej uresničiti vsa zakonska in druga določila v korist Slovencev. SEL torej ne bo podprla naprezanj za nov statut, ki ga sicer predlagata bivši ligaš Claudio Violino in Alessandro Colautti (NCD). Opozicijska predstavnika nista le zagovornika novega statuta, temveč tudi neke vrste deželne ustavodajne skupščine.

Stališče, ki ga je komisija posredovala deželnemu svetu, utemeljuje zavrnitev peticij Edinosti in to na precej splošen, če že ne ohlapen način. Dosledno spoštovanje večjezičnosti bi bilo tudi ne samo težko izvedljivo, temveč tudi pretirano, piše v dokumentu. Hkrati pa stališče priznava, da je manjšinska zaščita pomembna zadeva in jo je zato treba obravnavati tudi v vidiku spremembe deželnega statuta iz leta 1963. Zanjo je potreben ustavni zakon, ki zahteva dvojno parlamentarno branje in seveda predhodno privolitev deželnega sveta.

st / Primorski dnevnik / SVSD RTVS


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo