Klub slovenskih študentov na Dunaju je prvič ustanovila peščica študentov s Koroške, leta 1923. Leta 1941 so nacisti zaprli vsa slovenska obstoječa društva, 16 članov kluba pa je med 2. svetovno vojno izgubilo življenje. 1946. leta so klub ponovno postavili na noge. Najprej so se srečevali v kavarnah, nato pa jim je Hrvaški akademski klub posojal prostore. 1961. leta se je klub končno preselil v nov študentski dom Korotan ter se preimenoval v Klub slovenskih študentov na Dunaju. Danes je to Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, na kratko KSŠŠD, in je zelo aktiven na področju kulture, politike, druženja z mladimi, organizacijo bralnih in filmskim večerov, diskusij ter prisoten na raznih akcijah in manifestacijah solidarnostnega in protivojnega gibanja. Skupno šteje danes skoraj 400 članov, med katerimi so tudi člani knjižnice KSŠŠD in pevskega zbora. Trenutno mu predseduje Jakob Stadler, študent družbenih ved in ekonomije, doma iz Celovca. Ukradli smo mu nekaj minut za telefonski pogovor.

 Bi na kratko opisal, kako je klub nastal in se razvil, do danes?

Pred tremi leti smo praznovali 90. obletnico kluba. Nastal je, ker se veliko Korošcev odloči za študij na Dunaju. Tam so čutili potrebo po skupnem prostoru, kjer bi se lahko srečevali in družili. Klub se je v letih večkrat preselil, zdaj pa ima že 30 let sedež v Mondscheingasse 11, v sedmem dunajskem okraju.

Koliko Slovencev študira na Dunaju? Jih je veliko več v primerjavi z Ljubljano?

Velika večina se odloči za študij v avstrijskih mestih, za Dunaj, Gradec ali Celovec. Morda tudi zato, ker se večina prijateljev, ki ne zna slovensko, odloči za te kraje. V Celovcu je med drugim edina dvojezična pedagoška fakulteta za ljudsko-šolske učitelje. Sicer pa imamo slovenski Korošci že od malega veliko več stikov z Dunajem kakor s Slovenijo, v otroških letih smo večkrat zahajali na Dunaj, tako da smo veliko bolj povezani s tem mestom.

S čim se ukvarja klub? Kateri je vaš primarni cilj?

Prirejamo razne prireditve in gledališke predstave, saj je na Koroškem veliko slovenskih amaterskih gledaliških skupin, ki jih večkrat povabimo v naše prostore. Poleg tega razpravljamo v Klubu tudi o političnih zadevah, imamo pevski zbor, ki deluje pod okriljem kluba, prirejamo razne literarne in filmske večere ... Poleg tega klub organizira brezplačen tečaj slovenščine, začetniški in nadaljevalni. Tečajniki so študentje, ki so se v šoli že učili slovensko, večina pa je partnerjev slovenskih študentov na Dunaju, ki bi se želeli naučiti slovensko. So pa tudi taki, katerih starši ne znajo več slovensko, a imajo slovenske korenine in bi se radi angažirali ter se naučili jezika svojih prednikov.

V klubu deluje tudi slovenska knjižnica …

Tako je. Lani smo od Slovenskega znanstvenega instituta na Dunaju, ki so ga zaprli, dobili okoli 5000 knjig. Knjižnica je edina slovenska na Dunaju, odprta pa je enkrat tedensko. Člani knjižnice pa so tudi člani našega kluba.

Kdaj in kako se srečujete?

Navadno se srečujemo ob petkih zvečer, na raznih dogodkih, ki jih prirejamo. Vsak petek nas je okoli 60. Odbor šteje 15 članov, na petkove večere pa so vabljeni vsi, ki bi se z nami radi družili in debatirali. Prisotni so tudi nekateri Avstrijci, ki se zanimajo za naše delovanje in ne govorijo slovenščine, saj želimo biti odprti sodelovanju. Njim na sestankih navadno simultano prevajamo. Odbor pa je tisti, ki redno skrbi za organizacijo, delovanje, zbiranje prispevkov in podobno, in se tudi sestaja enkrat tedensko.

Sodelujete tudi z drugimi študentskimi in mladinskimi organizacijami?

Sodelujemo z raznimi mladinskimi organizacijami na Dunaju, tudi z avstrijsko študentsko organizacijo. Skušamo pa biti prisotni tudi na mednarodni ravni. Naš član Matic Germovšek je bil do letos predsednik evropske mladinske organizacije Mladina evropskih narodnih skupnosti (Youth od European Nationalities), tako da smo pozorni tudi na mednarodno razsežnost. Poleg tega tudi pomagamo nekaterim novejšim manjšim društvom, ki se šele postavljajo na noge. V naših prostorih se lahko srečujejo ali na primer priredijo zabavo, da zberejo nekaj denarja … radi pomagamo in smo solidarni, skušamo biti odprti in v pomoč drugim, ki so tudi nekako „v manjšini“, kakor mi.

Imate za letos v načrtu kakšen večji projekt?

Naš cilj za letos je ustanoviti slovensko gledališko skupino na Dunaju. Projekt je sicer še v začetni fazi. V naslednjih mesecih naj bi stekel. Želeli bi omogočiti dijakom, ki se na Koroškem ukvarjajo z amaterskim gledališčem, da s tem nadaljujejo tudi v študijskih letih na Dunaju. Poleg tega bomo v kratkem imeli niz kulturnih pobud z naslovom Feministična pomlad. Konec semestra pa načrtujemo veliko »fešto« na našem sedežu, skušali bomo tudi zapreti del ulice, da bi lahko imeli tam celo popoldne kulturni program, razstave, povabiti želimo slovenske glasbenike … Vendar pa je ta projekt še v načrtovanju.

So v klubu samo študentje iz avstrijske Koroške, ali morda tudi iz Slovenije?

Pri nas nekako že v šoli veš, da boš na Dunaju vključen v KSŠŠD, ker je to zelo občuteno. Študentov iz Maribora pa ne poznamo, to je glavna težava. V odboru ni nobenega študenta iz Slovenije, nekateri pa so včlanjeni v klub. Večina jih ne ve za nas, sicer pa je ta komunikacija danes, predvsem preko Facebooka, vedno lažja.

Še nekaj bi rad povedal …

Prosim.

Pred kratkim smo imeli čistilno akcijo, štiri dni smo preživeli v klubu in vse pospravili ter uredili prostore (smeh). Vedno skušamo biti odprti, vsaka oseba, ki se za nas zanima, je dobrodošla na naših torkovih sejah, čeprav ni član odbora. Z idejami lahko pristopi vsak. Zelo pozitivno je, če s svojim doprinosom sodelujejo tudi zunanji člani, ki niso odborniki.

Najlepša hvala za pogovor in uspešno delo še naprej!

Barbara Ferluga