Janez Zavašnik je znanstvenik, ki se je v okviru podoktorskega usposabljanja začasno preselil v Düsseldorf v Nemčijo, saj je, kot pravi, Nemčija dom znanosti. Kljub zgolj pozitivnim izkušnjam, ki jih je do zdaj doživel, pa med drugim pogreša dobro kavo in kuhanje s psom v stanovanju. "Nisem se še navadil, da moram, karkoli mi pade na tla, pobrisati sam," razlaga.

Dr. Janez Zavašnik in Andreja Šestan, prvi delovni dan na inštitutu Max-Planck v Düsseldorfu. Foto:
Janez Zavašnik

Zavašnik je po študiju geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti doktoriral na Institutu Jožef Stefan, tam pa se je zaposlil na Centru za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo. Ker pa je podoktorsko usposabljanje v tujini za vsakega doktorja znanosti ena izmed obveznosti ob koncu študija in začetku samostojne kariere, je za poglabljanje svojega znanja in pridobitev novih izkušenj izbral Inštitut Max-Plancka v Düsseldorfu.

"Seveda ob tem tudi izgubimo zelo veliko najsposobnejših raziskovalcev, v katere smo med študijem vložili zelo veliko sredstev. A to je že druga, bolj obširna tematika," opozarja znanstvenik.

Več lahko preberete na strani SiolNet