Les je vseskozi spremljal človeka na njegovi poti – kot gradbeni material, sredstvo za ogrevanje, orodje, pozneje pa je postajal vse pomembnejši pri ustvarjanju in oblikovanju interierjev. Že v antiki so v les vlagali biserovino, slonovino in kamen. Tako so nastajale prve intarzije. Vrhunec so dosegle zlati v renesansi in baroku na pohištvu, opremi cerkva in gradov, na šatuljah in uporabnih predmetih. 

Na slovenskem so prve skrinje za balo, omare in pisalne mize znane iz 16. stoletja tudi v bogatih meščanskih domovih.

Pri lesnih intarzijah je sprva šlo za vlaganje polnega lesa v masivo, v nekaj osnovnih tonih iz okolja, kjer so nastale. Skozi zgodovino se je človek naučil uparjati in rezati les v furnir, zmeraj boljše komunikacijske poti pa so omogočile dostop do lesa z vsega sveta. Osnove intarziranja uče srednje lesarske šole, akademska izobrazba te umetniške zvrsti pa je mogoča na Dunaju.

Vsaka intarzija prične nastajati z risbo na izbrani osnovni furnir – podlogo, po kateri nato s posebnimi noži in skalpeli izrežemo motiv in enakega vstavimo iz drugega furnirja. Tako ˝slika˝ kasneje lepimo na izbrano podlago in jo površinsko obdelamo.

Stanislav Šalamon: od samouka do unikatnega oblikovalca

Slovenci imamo izjemnega mojstra intarzije, unikatnega oblikovalca Stanislava Šalamona s Ptuja. Svojo zavezanost intarziji je pričel kot čisti samouk, za svojo dušo, preko domače obrti pa je leta 1991 prerasla v poklic samostojnega kulturnega delavca  - unikatnega oblikovalca.

Šalamon tudi po upokojitvi nadaljuje s svojim ustvarjanjem - izzivov in idej je še veliko.

Zavezan je slovenski ornamentiki in izročilu, pri čemer strokovno sodeluje s priznanim slovenskim etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem, ki je tudi ˝zakrivil˝ njegov status umetnika in je v knjigi Mojstrovine Slovenije zapisal, da ob velikem tehnološkem znanju (Šalamon je po izobrazbi strojni tehnik) Šalamonove intarzije predstavljajo sam vrh takega izražanja in estetsko težavnega prenosa slovenskega ornamenta s čipke, poslikave, vezenin v izrazni svet lesa. Prav tako pravi, da Stanislava Šalamona odlikuje celostna barvna in kompozicijska zasnova, ki jo dobiva z uporabo izključno naravnih furnirjev.

Les postaja zmeraj bolj zaželen, pripomore k dobremu počutju in toplini, še posebej, ko ima tudi umetniško vrednost in narodno izročilo, ki bo žlahtnelo z rodovi.

Intarzije so bile zmeraj znak statusa in dobrega okusa, seveda pa je pomembno, da so estetske in, kadar gre za  pohištvo, tudi kvalitetno vgrajene. Tako bodo v veselje ne le lastniku, ampak tudi njegovim potomcem.