Luksemburg - V torek, 28. junija 2016, je tudi slovenska skupnost v Luksemburgu s slovesnostjo obeležila 25. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Slovesni dogodek v kulturnem centru Abbaye de Neumünster, ki ga je obiskalo več kot 200 ljudi, je gostila slovenska ambasada v Bruslju, pod pokroviteljstvom gospoda Ilešiča in gospoda Preka pa organiziralo slovensko društvo Slolux.

Foto: Peter Verdnik

Jasno odločitev slovenskega naroda, da vzame svojo prihodnost v svoje roke, so z obiskom slovesnosti v Luksemburgu počastili visoki predstavniki Velikega Vojvodstva Luksemburg in institucij Evropske unije ter tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Žmavc. Vabilu veleposlanika Republike Slovenije pri Velikem Vojvodstvu v Luksemburgu, gospoda Šinkovca, gospoda Ilešiča, gospoda Preka in predsednika društva Slolux gospoda Kosa, ki je vodil organizacijo slovesnosti, so se tako odzvali podpredsednik državnega zbora Velikega Vojvodstva Luksemburg, gospod Mosar, bivši častni konzul Republike Slovenije v Luksemburgu, gospod Dreu, član Evropskega računskega sodišča, gospod Jereb, v.d. generalnega direktorja Direktorata prevajalcev, gospod Mavrič, predsednik Sodišča Evropske unije, gospod Lenaerts, predsednik Splošnega sodišča Evropske unije, gospod Jaeger ter predsednik luksemburškega Ustavnega sodišča, gospod Santer.

Slovesnost, ki jo je režiral in povezoval gospod Škorjak, se je pričela z Zdravljico in govorom gospoda Šinkovca, ki se je v njem spomnil trenutkov, ko se je Slovenija osamosvajala, in poudaril potrebo po legitimnem izražanju volje ljudstva na referendumu, ki je prišel v za Slovence zgodovinsko zrelem trenutku, ter prehojeno pot do mednarodne uveljavitve in statusa spoštovane članice mednarodne skupnosti.

Foto: Peter Verdnik

Slavnostni govorec, gospod Ilešič, je govoril o vrednotah, ki jih Slovenci imamo, spoštujemo in se jih bolj ali manj zavedamo. Naš jezik je čudovit in ima dolgo ter bogato zgodovino, zato ga moramo spoštovati, ohranjati in razvijati, je povedal. Kljub življenju v tujini preko jezika čutimo pripadnost domovini, z uporabo materniščine pa tudi krepimo nacionalno identiteto. Poudaril je, da je domovina vedno ena sama, da je naša čudovita, da smo na njo lahko ponosni in da jo moramo spoštovati ter imeti radi. Slovenci se nimamo česa sramovati, saj smo v evropskih institucijah cenjeni in uživamo ugled. “Velika vrednota Evropske unije je, da sodbe Evropskega sodišča jemlje kot korektne, zavezujoče in spoštovanja vredne. Žal pa nimajo enakega odnosa do sodne oblasti v vseh državah članicah.”

Podpredsednik parlamenta Velikega Vojvodstva Luksemburg gospod Mosar je poudaril, da Slovenijo in Luksemburg povezuje veliko skupnega; od majhnosti prek zavedanja pomembnosti lastnega jezika, in izrazil željo, da bi večje države evropske skupnosti končno začele poslušati manjše, kot sta Slovenija in Luksemburg.

Gospod Žmavc je povedal, da sta samostojnost in enotnost večni vrednoti, ki sta z razglasitvijo neodvisnosti pred 25 leti doživeli uresničitev, kakršne še v preteklosti nismo imeli. Pomembno je, da nam je lastna kultura na stičišču germanskega, romanskega in slovanskega sveta uspela ohraniti nacionalno identiteto, prepričan pa je tudi, da bodo Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Slovenci v matični domovini tudi v prihodnje skupaj premagovali izzive.

Foto: Peter Verdnik

Kot zadnji je za govorniški pult stopil gospod Kos, ki ugotavlja, da Slovenci lahko s ponosom predstavljamo svojo državo, ki je že neštetokrat dokazala, da povezanost in srčnost štejeta več kot velikost in številčnost. Da je navezanost na domovino močna ter da se želja po tem, da naši otroci odrastejo v zavedne Slovenke in Slovence, krepi iz leta v leto. Zato se ponovno povezujemo med seboj in z domovino.

Poskrbljeno je bilo tudi za kulturno-umetniški del slovesnosti, ki so ga s svojimi prispevki obogatili glasbeniki, recitatorji in tudi slovenski otroci 1. in 2. razreda Evropske šole. Kot prva je zbrane navdušila mlada glasbenica Zala Kravos, ki je v zadnjem letu med drugim nastopila tudi v sloviti newyorški dvorani Carnegie Hall, letos jo še čaka turneja po Kitajski, prihodnje leto pa je že tudi v programu luksemburške filharmonije, kjer bo aprila zigrala kot solistka z orkestrom. Na odru se ji je kasneje pridružil tudi mlajši brat Val, ki že počasi stopa po njenih stopinjah. Z recitalom dela Župančičeve Dume so domovino opevali pravnici lingvistki gospa Krasnik in gospa Inkret, učitelj na Evropski šoli gospod Richard ter povezovalec slovesnosti, gospod Škorjak. Za posebej domač pridih je z Avsenikom venčkom poskrbela harmonikarica Klavdija Ceglar, ki je na različnih domačih tekmovanjih v igranju harmonike prejela številne nagrade, plakete in tudi pokale. Umetniški program so svojo plesno točko Ob bistrem potočku je mlin pod vodstvom učiteljice gospe Pelikan Prek na prikupen način zaključili šolarji.

Vir: Nina Mazgan

Foto: Peter Verdnik