V ljubljanskem parku Tivoli so odkrili spomenik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Stoji v bližini spomenika Edvardu Kocbeku, kar simbolno zaznamuje prijateljstvo literatov. Izdelal ga je akademski kipar Mirsad Begić. Pred slovesnim odkrijem spomenika je bil v Ljubljani simpozij Moč povezav, na katerem so govorci osvetlili pomen in vpliv zamejske revije Zaliv ter vlogo Borisa Pahorja pri njej.

Za posvet na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere član je Pahor, je bilo veliko zanimanja. Njegovi nekdanji sodelavci so obujali spomine na revijo, njen pomen in njene težave, saj je bila nekaj časa prepovedana in so jo, kot smo slišali, tihotapili čez mejo ter naskrivaj razpošiljali po naslovih v Sloveniji.

"Pri zalivu smo odprti za vsako razsodno besedo, za katero si avtor upa prevzeti odgovornost," je ob nastanku zapisal Boris Pahor. Ko govorimo o reviji, ne gre pozabiti, da je pomembna figura Edvard Kocbek, saj je zaradi pogovora z njim Boris Pahor padel v nemilost in nekaj let ni mogel v nekdanjo državo. Slovenska svobodomiselna revija, v katero sta Boris Pahor in Alojz Rebula oktobra 1975 zapisala izjavo Po nevihti, je brez dvoma bila pomembna nekoč in je pomembna tudi danes.

Literarna teoretičarka Tatjana Rojc, morda najboljša poznavalka Pahorjevega dela, tudi soavtorica njegovega življenjepisa, je ob robu simpozija ocenila: "Revija Zaliv je tista revija ante litteram, ki se ni sprenevedala in je izpostavila vse kritične pripombe, obsodbe in tudi pozitivne misli na račun naše narodne samobitnosti, naše identitete, in seveda predvsem demokracije – na osnovi žlahtnih idej Osvobodilne fronte in na osnovi poštenosti in iskrenosti."

Neva Zajc, Radio Koper