Naši študentje v Ljubljani / Ilaria Bergnach

Ime: Ilaria Bergnach
Doma si iz: Števerjana
Študiraš: Etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Najraje: sem v dramski družini iz Števerjana, se pravi imam najraje gledališče

Ilaria Bergnach

Ko pomislim na etnologijo, se mi pred očmi izrišejo slovenski kozolci in skrinje. Kako pravzaprav izgleda ta študij?
Kozolci in skrinje se ti prav prikažejo! (smeh) Študiramo način življenja, navade etničnih skupin. Na začetku imamo pri predmetu Etnologija Slovenije veliko terenskega dela, v prvem semestru smo intervjuvali kmete, delavce na kmetiji, v drugem semestru pa intervjuvamo delavce v industriji, predsem v Krškem, ker je tam večji industrijski center. Naučimo se razičnih načinov raziskovanja. Kulturna antropologija pomeni v bistvu, da se raziskuje na terenu, greš do osebe, jo intervjuvaš, lahko intervjuvaš tudi ljudstvo. Na koncu raziskovanja antropolog napiše monografijo. Malinowski (o. p. Bronislaw, poljski antropolog), ki ga večkrat omenimo, je intervjuval razna ljudstva tako, da se je prav naselil mednje in tam živel. On je rekel, da si delo antropologa izpolnil, ko postaneš del življenja tega ljudstva, ko so ti njihove navade normalne, ko njihov način življenja postane tvoj.

Obstaja kaka formalna razlika med etnologijo in kulturno antropologijo?
Poglej na Wikipedijo! (smeh) Pravzaprav sta zelo povezani med sabo.

Tvoja začetna izbira je bila etnologija, kulturna antropologija in kitajščina, kar je zelo zanimiva kombinacija. Kako si prišla prav do te izbire?
Hotela sem se učiti kitajščine, ker mislim, da ti nudi veliko možnosti v delovnem svetu. Kitajščina, portugalščina, ruščina so praktično jeziki prihodnosti, ker imajo večji trg. Zaključila sem humanistični licej v Gorici in, ko je bil čas za vpis, mi je profesorica, odgovorna za usmerjanje, rekla, da me vidi na etnologiji. Tako sem si rekla, poskusim. Na začetku se mi je kitajščina zdela fantastična, ampak ko si dvopredmetni študent, je zelo težko, ker se ti predavanja prekrivajo, in če zamudiš že eno samo predavanje iz kitajščine, je zelo težko, da nadoknadiš sam. Je veliko pismenk, vsaka izmed teh ima veliko različnih pomenov, slovnica je povsem drugačna od naše. Zato sem se odločila, da kitajščino za zdaj opustim. Etnologija pa mi je zanimiva, ker nadaljujem nekako to, kar smo delali na humanističnem liceju. Obravnavamo psihološke in sociološke teme, omenimo veliko filozofov, ki jih poznam in mi je lažje.

Celoten interviju lahko preberete na NoviGlas.eu