Svetovni slovenski kongres je letos pripravil že 22. Tabor slovenskih otrok po svetu, tokrat v CŠOD Kavka. Po sprejemu in namestitvi otrok po sobah so udeleženci reševali teste s katerimi smo preverili njihovo znanja slovenščine in jih na osnovi teg razdelili v tri skupine. Po krajšem ogledu okolice in sprehodu do slovensko italijanske gozdne meje, smo povečerjali, nato pa uživali v družabno spoznavnem večeru.

Drugi dan 22. Tabora slovenskih otrok po svetu smo začeli z jutranjo telovadbo. Pouk slovenščine smo združili s sprehodom; po delu tematske poti Topolovo smo se z Livških Ravn odpravili proti Livku. Po poti smo izvedeli več o slovensko-italijanski meji, pesniku Ivanu Volariču - Feu, krivopetah in izdelovanju apna. V livški šoli smo si ogledali etnografsko zbirko, dokumentarne fotografije in eksponate iz prve svetovne vojne. Po kosilu smo se odpravili na kolesarjenje do ostalin nekdanje soške frontne črte in se podali v hladni svet Kavkne jame.

V ponedeljek smo obiskali rojstno hišo slovenskega pesnika Simona Gregorčiča v Vrsnem. Tam smo se seznanili z njegovim življenjem in vplivom, ki ga je imel na območju Kobarida za časa njegovega življenja. Nato smo se povzpeli do cerkve sv. Lorenca, kjer je Gregorčič pokopan. Sonce je vse bolj pripekalo, zato smo se odločili, da se ohladimo v smaragdni reki Soči. Kasneje smo se odpeljali še v Breginj, kjer smo raziskali prostore tamkajšnjega muzeja in bolje spoznali življenje beneških Slovencev. Naša končna destinacija je bilo obrežje reke Nadiže, kjer smo veselo čofotali.

V torek smo se podali na rafting po reki Soči, po kosilu pa smo pri pouku slovenskega jezika izvedeli še več o Gregorčiču in Soči. Dan smo zaključili z različnimi športnimi in družabnimi igrami.

Peti dan smo se po pouku slovenskega jezika razdelili v dve skupini; prva se je preizkusila v izdelovanju bivakov v naravi, druga pa v izdelovanju kobariških štrukljev. Po dobri večerji smo večer zaključili ob tabornem ognju in petju pesmi.

V četrtek smo obiskali zasebno muzejsko zbirko predmetov s Soške fronte v Drežnici. Nato smo si ogledali Drežnico in cerkev Srca Jezusovega, ki je med prvo svetovno vojno služila kot vojaško skladišče. Obiskali smo tudi slap Sopot in slap Krampež; pri slednjem smo se tudi malo okopali. Po osvežitvi smo se napotili na bližnje plezališče, kjer smo se preskusili v plezanju po naravni steni. Oddih ob Nadiži, večerja in nato družabne in športne aktivnosti.

V petek smo se preizkusili v Kavkatlonu. Razdeljeni v skupine smo prepoznavali rastline, lovili ribe, usmerjali sotekmovalce preko minskega polja, prenašali poškodovanca ter se preverili v poznavanju kulturnih znamenitosti in zgodovinskih dogodkov v Posočju. Zadnji skupni večer letošnjega tabora smo zaključili z glasbo in plesom do jutranjih ur.

V soboto smo pripravili prtljago in začelo se je poslavljanje. Sklenjena prijateljstva bosta do naslednjega tabora vzdrževala internet in telefon, morda kdaj tudi krajši obisk.

Nataša Miklavčić,

Svetovni slovenski kongres