Predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak pojasnjuje, zakaj vinogradniki v hrvaški Istri svojega vina ne bi smeli imenovati teran: "To je lahko le vrhunsko in kakovostno vino."

Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana. Foto: osebni arhiv

"Mi živimo v zelo majhnem vinorodnem okolišu. Ta košček zemlje nam zelo veliko pomeni. Na Krasu od vinogradništva živi 900 družin. Zaradi tega smo leta 2004 zaščitili teran. Za to zaščito smo delali vsaj deset let. Ko smo se pogovarjali s strokovnim vodjem projekta zaščite terana Friderikom Vodopivcem, smo rekli, da moramo teran zaščititi, da bomo ponosni na to vino in ga bo mogoče primerjati z najbolj priznanimi vini v Evropi, kot je chianti v Toskani ali barolo v Piemontu. Zato smo za zaščito postavili tudi zelo visoke kriterije, ki so predpogoj, da je grozdje vrhunsko in je iz njega mogoče narediti vrhunsko vino," je razložil Boris Lisjak, predsednik združenja Konzorcij kraških pridelovalcev terana.

"Imamo samo dve kakovosti terana. Prva je izbrani teran, ki je vrhunsko vino, teran PTP pa je kakovostno vino. Vino, ki teh standardov ne dosega, je lahko samo kraško rdeče. Vinogradnik, ki se ne potrudi dovolj, ne more pridelovati terana, tudi na Krasu ga tako ne more pridelovati vsak vinogradnik. Sramota za vinogradnika na Krasu je, če ima namizno vino, ne vrhunskega. Že po imenu kraško rdeče se ve, da se vinogradnik ni dovolj potrudil za vrhunsko kakovost," pravi Lisjak.

Daljši pogovor z Borisom Lisjakom lahko preberete na strani časnika Večer.