V mestnem središču Trsta je potekal tretji festival Slovencev v Italiji – Slofest, ena največjih prireditev zamejskih Slovencev v tem mestu. Letošnji festival je bil v celoti namenjen slovenski kulturi v Italiji in predstavljanju vseh aktivnosti zamejcev v tej državi. Ne po naključju ga mnogi imenujejo praznik Slovencev v Italiji.

Po petkovem otvoritvenem večeru na tržaškem Borznem trgu, kjer sta v čudovitem ambientu nastopila skupina VokalArt in zbor Bodeča neža, so se v soboto in nedeljo odvijale številne aktivnosti in dogodki. Nanje so organizatorji želeli povabiti tudi naključne sprehajalce, jih nagovoriti, pokazati, kaj vse zmorejo Slovenci v Italiji. Festival prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev v soorganizaciji občine Trst, avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij.

Borzni trg kot prostor srečanj

Po besedah predsednice Zveze slovenskih kulturnih društev Živke Persi gre za promocijo in tudi vabilo k spoznavanju slovenske ustvarjalnosti na Tržaškem,Goriškem in v Benečiji, za navezovanje stikov, ki naj bi pripomoglo k temu, da bi Borzni trg postal prostor srečevanja in druženja ustvarjalcev in ljubiteljev kulture vseh generacij.

Živka Persi zelo pozitivno ocenjuje dogajanje na festivalu: “Kljub temu da nam vreme nagaja, je odziv občinstva izjemno dober. Samo v petek je bilo na prizoriščih več kot tisoč obiskovalcev. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo kakih 250 ljudi, ki so zasedli vsa razpoložljiva mesta v šotoru. Največ pozornosti so bili deležni gledališki dogodki v kulturnem domu, namenjeni srednješolcem. Kar 400 si jih je ogledalo tri predstave,” pravi Persijeva. “Odprtja razstave o tržaških Slovenkah se je udeležilo več kot sto ljudi, prav toliko si jih je ogledalo tudi dokumentarec planinskega društva.”

Novost letošnjega festivala je bilo naselje Slofest z razstavnimi šotori. “Tako so bili vsi ustvarjalci in razstavljavci na istem prostoru. V prejšnjih dveh izvedbah pa so bili šotori razpršeni po okoliških ulicah,” pravi sogovornica.

“Prireditev financira Dežela Julijska krajina, v veliko podporo nam je občina Trst kot soorganizator, kar pomeni, da nam daje v brezplačno uporabo javno površino in veliko razstavnih prostorov ter dvoran. Tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripomogel k uspehu festivala in finančni razbremenjenosti dogodka, medtem ko so največji del stroškov prevzele JSKD in obe krovni organizaciji. Veliko je tudi manjših sponzorjev, ki so odraz gospodarstva Slovencev v Italiji,” našteva Živka Persi. Kot pomembno izpostavi, da je letošnji Slofest deželnega značaja, kar pomeni, da se odvija v vseh krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji.

Med drugim so bile obiskovalcem na voljo številne razstave, med kulturnimi dogodki na terenu je potekal sprehod po poteh Primoža Trubarja. Dogajanje je bilo posvečeno tudi ustvarjalnosti pesnikov pisateljev in modnih oblikovalcev.

Razstava o tržaških Slovenkah

Ksenija Majovski, knjižničarka v Narodni študijski knjižnici, sicer tudi članica organizacijskega odbora Slofesta, je med drugim sodelovala pri pripravi razstave, posvečene slovenskim Tržačankam. “Izrabili smo priložnost 120. obletnice prve slovenske ženske revije Slovenka, ki je začela izhajati prav v Trstu na pobudo Marice Podlišek, katere 150. obletnico rojstva praznujemo prav letos,” pojasnjuje sogovornica. “Tako smo pripravili razstavo o izstopajočih tržaških Slovenkah, ki so velikokrat po krivici prezrte, čeprav bi si zaslužile ostati v slovenskem kolektivnem spominu kot ženske, ki so v narodnostnem in poklicnem smislu veliko dale tudi Slovencem.”

Na razstavi vidimo portrete enajstih žensk, za vsako izbrano – izbira pa po besedah Ksenje Majovski ni bila lahka – stoji še veliko število drugih žensk, ki se ukvarjajo z literaturo, so podjetnice, operna pevka, upornica, pisateljica, športnica, zgodovinarka, ena prvih inženirk v Italiji …

Česar ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo

Posebno pozornost so organizatorji namenili mladini in šolam, ki so se med drugim lahko udeležili predavanja o Slovencih v Italiji. Mnogi mladi so se zaustavljali tudi pred šotorom Primorskega dnevnika, osrednjega in za Slovence v Italiji nepogrešljivega tiskanega medija, o katerem nekateri pravijo: česar ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo. Tudi sama sem poklepetala z Barbaro Ferluga, eno od mladih novinark, ki v tem časniku ustvarjajo mladinsko prilogo Šum.

“Prvotni namen udeležbe Primorskega dnevnika na Slofestu je promocija časopisa med Slovenci v Italiji, ki se lahko včlanijo v zadrugo Primorski dnevnik, torej postanejo solastniki, ali pa se nanj samo naročijo, drugi namen pa je predstavitev italijanskemu občinstvu.” Primorski dnevnik po besedah mlade sogovornice prinaša pretežno lokalne novice, nekaj seveda tudi svetovnih. “Pišemo o vseh dogodkih, ki se zgodijo pri nas. Če ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo,” hudomušno pripomni. Obisk šotora Primorskega dnevnika je bil odličen, kot je bilo opaziti, predvsem s strani mladih. “Pridejo pa tudi Italijani, ki smo jih povprašale, ali bi imeli vsebine prevedene tudi v italijanščino. Zaenkrat kaže, da bi jih to zanimalo.”

Hodalič in Podrecca kot pika na i

Letošnja posebna gosta festivala sta bila fotograf Arne Hodalič in arhitekt Boris Podrecca. Hodalič je vodil predavanje z naslovom Potovanje v skriti svet fotografije, Podrecca pa bo orisal tržaško prisotnost različnih kultur.

Festival je bil sestavljen iz 40 dogodkov, med njimi jih je bilo osem pred osrednjim dogajanjem v Trstu, več kot 30 pa se jih je odvijalo na Borznem trgu.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen