Zgodilo se je, nepričakovano, hitro. Samo nekaj besed, in že so sledila dejanja. Moja prestolnica zdaj ni samo Ljubljana, malo je moj tudi – Trst. Kako, zakaj?

Veliki kanal v Trstu Foto: svetkapitala.delo.si

Ker obožujem morje in mesta ob njem, ker je italijanski Trst blizu bliže kot Piran, ker so cene stanovanj precej nižje kot v Ljubljani ali na Obali, sem se spomladi bliskovito odločil, da bo Trst tudi malo – moj. Kupil sem manjše stanovanje, za užitke ob koncih tedna, in začel na novo odkrivati mesto, ki je že malo manj zaspano kot še pred nekaj leti in ki se je začelo prebujati tudi kot modna prestolnica mladih talentov z vsega sveta.

V prihodnjih letih se obeta tudi temeljita prenovitev starega pristanišča in železniška povezava med Ljubljano in tržaškim letališčem, ki je že zdaj priljubljeno med Slovenci.

Kako se je zgodilo? Stojim na tržaškem pomolu s prijateljico in prijateljem (domačinom, tržaškim Slovencem). Zremo v prostrano modrino morja in neba, za nami veličasten trg Piazza Unità (Veliki trg). Vsi sproščeni in z načrti za popoln popoldan v sončnem Trstu. In prijatelj, ko napletam, kako sploh ne bi bilo slabo imeti vikend stanovanja v tem mestu, saj ima pridih kozmopolitstva, navrže, da so cene stanovanj v Trstu v zadnjem času presenetljivo nizke in da dobiš 30 kvadratov (pa ne razsutih) že za 30.000 evrov. "Kako, prosim?" ga vprašam. "Ja, tako je," lahkotno odgovori. "Cene stanovanj so pač nizke, pojdi v akcijo, če le imaš kaj 'soldov'." Že zvečer sem, jasno, kot obseden brskal po spletu, iskal nepremičninske agencije in bil že čez teden dni na prvem ogledu stanovanja.

Članek Aleša Čakša v celoti preberite na svetkapitala.si