Pred letom dni je bilo v Trstu ustanovljeno Tržaško knjižno središče, za katerega vzpostavitev so si celotna slovenska skupnost v Italiji in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo RS za kulturo ter Javna agencija RS za knjigo prizadevali od zaprtja znamenite Tržaške knjigarne aprila lani. Začetna finančna sredstva za ustanovitev podjetja je prispeval Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tržaško knjižno središče pa na znamenitem Trgu Oberdan, na elitni lokaciji, prav te dni odpira svoja vrata. O vlogi, pomenu, namenu in vsebinah, ki jih bo to za Slovence in Italijane pomembno kulturno središče ponujalo, smo se mesec pred otvoritvijo pogovarjali z Ireno Vadnjal, sekretarko na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Dejanom Podgorškom, svetovalcem ministra, ki sta bila v dogajanje vseskozi močno vpeta.

Po zaprtju znamenite Tržaške knjigarne v začetku aprila lani je na Tržaškem nastala posebna situacija. Kako bi jo označili?

Podgoršek: Tržaška knjigarna je bila pomembna struktura slovenske skupnosti, ne le zaradi prodaje slovenskih knjig, temveč tudi zaradi zagotavljanja učbenikov dvojezičnim šolam. To je bil tudi prostor druženja Slovencev. Po drugi strani ne smemo mimo pomena lokacije stare knjigarne, ki je bila v zasebni lasti, zaradi česar stečaja nismo mogli preprečiti.  V postopek se nismo vpletali in pustili, da gredo ti dogodki  svojo pot.

Soočili smo se z močnim pritiskom slovenske kulturne javnosti, Društva slovenskih pisateljev in Društva  novinarjev Slovenije, da bi ta objekt zaščitili. Imeli pa smo drugačno vizijo,  ki se je danes izkazala kot pravilna. Mislim namreč, da moramo v smislu izzivov, časa, ki je danes drugačen, pri vsakem problemu vedeti, kako bomo nekaj, kar ugaša, vnovič postavili na noge.

Bili smo veseli ob informaciji, kakšen je bil odziv slovenske javnosti ob zapiranju Tržaške knjigarne. Vseskozi se je namreč zdelo, da slovenska družba zamejstva ne jemlje za svojega. Zdaj je tu odgovornost teh, ki so opozarjali, da pridejo v TKS, kupijo knjigo in po svojih močeh podpirajo središče.

V ta namen smo postavili razstavo, na kateri so izpostavljena pisma in z njimi družbeni odziv do končne rešitve. Ta razstava je bila postavljena v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Kulturnem domu, zdaj je na Uradu in trudimo se, da b jo postavili tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Problema nismo pometli pod preprogo, ampak pripeljali do rešitve. Razstava bo postavljena tudi v Trstu.

Kdo je poleg Urada še sodeloval pri vzpostavitvi TSK, kako je le-ta potekala in kako je porazdeljeno finančno breme?

Podgoršek: Po zaprtju stare knjigarne se je Urad takoj lotil iskanja rešitve, na pogovor povabil obe krovni organizaciji, ki sta se zelo pozitivno odzvali in v zgodbo pripeljali še dve založbi, Založništvo tržaškega tiska in Mladiko. S tem se je že ustvarilo neko jedro prvih petih partnerjev: Urad, dve krovni organizaciji, dve založbi. Urad je potem povabil zraven še ministrstvo za kulturo in javno agencijo za knjigo. Teh sedem partnerjev je potem podpisalo dogovor, na podlagi katerega je minister imenoval tudi operativni odbor za vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča, katerega predsednik sem in ki  je dejansko prevzel funkcijo realizacije vsega tega. V tem odboru sta po dva predstavnika Urada, krovnih organizacij, predstavnika obeh založb in javne agencije za knjigo.

Podgoršek: Ko smo iskali prostore, smo želeli biti zelo širokopotezni. Imeli smo srečo, da je slovenska skupnost našla mecena, dr. Vanjo Lokarja, ki je bil po srečanju z našim ministrom pripravljen za namen Tržaškega knjižnega središča odkupiti prostore na Trgu Oberdan in jih mecensko ponuditi v uporabo TKS. To je zelo pomembno, ker prihajamo do prostorov, vrednih milijon evrov, ki jih Republika Slovenija nikoli ne bi mogla sama zagotoviti, tako pa smo s sodelovanjem gospodarstva, Urada in skupnosti prišli do res eminentnih prostorov na Trgu Oberdan, ob deželnem parlamentu. Lokacija je pomembna še iz drugih razlogov. V neposredni bližini je namreč Narodni dom, ki je velik simbol in bolečina slovenske skupnosti, okoli je večina institucij slovenske skupnosti. Ta prostor odpiramo tudi kot pomembno zatočišče, stičišče mladih, ki bodo tu imeli brezplačen WIFI, tablične sisteme, polnilce za telefone, knjige, kavo To bo prostor za druženje mladih.

Urad je zagotovil 225 tisoč evrov za obnovo teh prostorov in vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča v celoti. Zato bomo pozorni, da bo ta naša naložba dolgoročna, da ne bo nikoli prišla v situacijo, v kakršni se je znašla stara knjigarna, da bodo prostori namenjeni kulturi, prodaji knjig in učbenikov in gospodarski promociji. Zato bomo po otvoritvi  pripravili sporazum med podpisniki dogovora, ki bo postavil pravila igre in zagotovil dolgoročnost projekta.

To središče še zdaleč ne bo zgolj knjigarna. kakšne vsebine bo ponudilo?                            

Podgoršek: Kot predsednik odbora sem moral, še preden smo se lotili dela, pripraviti vizijo. Obsegala je tri glavne elemente: prodaja knjig, tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku na predpostavki, da je to slovenski kulturni prostor in je knjigarna zanimiva tudi za italijansko večinsko prebivalstvo, da ima najpomembnejše prevode slovenskih knjig v italijanščino in italijanskih v slovenščino. Skozi to točko se nadaljuje oskrba dvojezičnih šol s slovenskimi učbeniki. Drugi ključni element je kulturni prostor,  prizorišče kulturnih  dogodkov,  zanimivih tako za slovensko manjšino kot za italijansko večino. Tretji je promocija in skupna točka gospodarskega sodelovanja. Središče bo namreč omogočalo tudi predstavitve slovenskih podjetij Trstu.  Z namenom njihove promocije bodo slovenska podjetja tu lahko prodajala manjše darilne programe svojih izdelkov.

Kaj bo Tržaško knjižno središče pomenilo za samo Slovenijo in kaj za Trst?

Vadnjalova: Morda je to okno ali pa celo vrata, ki povezujejo dve državi, medtem ko je slovenska manjšina  most, ki povezuje oba naroda. Želimo, da bi bil ta prostor vstopna točka tako za Slovenijo, ki nastopa v Italiji,  kot za slovenski narod, ki se srečuje z italijanskim. Tržaško knjižno središče postaja simbolni prostor, v katerem se lahko srečujejo različne ideje. V Trstu doslej kakega takega prostora ni bilo. Tudi na splošno mislim, da bo v bodoče treba razmišljati o vzpostavljanju takih prostorov povsod v našem zamejstvu, kjer bi  se dejansko lahko nemoteno srečevale in prepletale tako različne ideje kot različni pogledi na življenje.

Mislim, da bo Tržaško knjižno središče tisti prostor, ki bo ponudil in omogočal, da se na enem mestu, na nekaj kvadratnih  metrih ljudje neobremenjeno srečujejo, izmenjujejo poglede, ne glede na to, kateremu narodu ali ideologiji pripadajo. Se pravi, nevtralen prostor, ki je popolnoma odprt za vse. Medtem ko je tudi Tržaška knjigarna nudila možnost srečevanja ob kavi, želimo središče še nadgraditi, da bi  postalo še bolj odprto tudi za pripadnike italijanskega  naroda.

Želimo, da bi v tem prostoru Tržačani lahko kupili vstopnice za slovensko dramo,  za koncert v Ljubljani, oglede razstav … To bi prebivalcem Trsta in zaledja olajšalo obisk kulturnih dogodkov v Sloveniji.

Kako bo potekala otvoritev?

Podgoršek: Vodja odprtja je po sklepu odbora Irena Vadnjal. V  njenih rokah je celoten program odprtja.

Vadnjalova:  Želimo, da bi na odprtju prišli do izraza vsi, ki bodo sodelovali v Tržaškem knjižnem središču.  Zato bomo dali prostor in čas obema krovnima organizacijama kot tudi ministrstvu za kulturo in javni agenciji za knjigo. Sam spremljevalni program nam bo nudilo gospodarstvo oziroma organizacije s tega območja, ki predstavljajo podstat narodne manjšine v Italiji.

Samo odprtje bo povezano tudi z našim državnim praznikom. Generalni konzulat RS v Trstu bo namreč isti dan na istem dogodku priredil sprejem, ki ga tradicionalno priredi vsako leto ob državnem prazniku. Zato smo se letos odločili, da ta dva dogodka povežemo. Konzulat nam je namreč pri tem projektu ves čas stal ob strani. Nudili so nam prostore, ideje, možne sogovornike ipd.

Irena Vadnjal, sekretarka na USZS, in Dejan Podgoršek, svetovalec ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. (Foto: Slomedia)