Jesensko srečanje družin in posameznikov iz Severnega Porenja - Vestfalije v Baasmu je letos potekalo od 20.do 22. septembra.

Prijetno sončno in toplo vreme je nudilo obilo priložnosti za druženje zunaj: tam so potekale organizirane dejavnosti in neformalno druženje. Otroci so veliko časa preživeli na igrišču in v naravi, odrasli so se odpravili na pohod v bližnjo okolico, prijetno pa se je bilo predajati sončnim žarkom na klopeh pred vhodom in opazovati prelepo jesensko naravo.
Nekatere družine so se pridružile šele po večerji, tako da je bil petek bolj dan za pozdravljanje, spoznavanje in pogovarjanje v dvorani. Otroci so se takoj "našli" in se družili v igralnici, bralnem kotičku, zunaj ali v prostorih doma. Odrasli so spoznali svojega gosta, Andreja Pešca, ki je pripravil delavnice zanje.

Soboto dopoldan, ko je iz Berlina pripotovala še Maja Kelemen, so preživeli delovno. Otroci so po skupnem delu, ko jim je Maja predstavila gledališče kamišibaj in pripravila kratko predstavo, razdeljeni v dve skupini navdušeno ustvarjali. Mlajši učenci so pripravili predstavo Muca Copatarica po zgodbi Ele Peroci, starejši pa so se lotili Zvezdice zaspanke Frana Milčinskega. Ko so spoznali oziroma ponovili zgodbo, so narisali posamezne prizore iz zgodbe na risalne liste. Popoldan so nadaljevali z risanjem in barvanjem, vadili so nastop in spoznavali ter reševali dodatno gradivo k obema besediloma. Pred popoldanskim delom je bilo tudi dovolj časa za športne aktivnosti zunaj ali plavanje v notranjem bazenu.

Odrasli so se z Andrejem Pešcem pogovarjali o čustvih in njihovem vplivu na zdravje. Spoznali so, da obstaja povezava med čustvi in različnimi organi. Ukvarjali so se tudi s čustveno navezanostjo in oklepanjem preteklosti, kar se starejšim ljudem velikokrat dogaja. Dotaknili so se tudi življenjskih vrednot, razumevanjem le-teh in iskanja skrite sreče. Ljudje bi morali urediti odnose in ustvariti harmonijo tako, da spremembe iščejo pri samih sebi.

Predavatelj je načel tudi umetnost vzgoje motiviranih, samostojnih in odgovornih otrok ter nakazal, kako se spopasti z nezanimanjem in lenobo. Otroci so darilo in jih je potrebno vzgajati tako, da razvijajo svoj razum in najdejo svojo osebnost.
Pozno popoldan so starši pripravili iskanje skritega zaklada v bližnji okolici doma. Tudi večerja je bila tokrat zunaj: zbrali so se na prijetnem prostoru za piknik. Dobrote z žara, dopolnjene s številnimi solatami, so vsem teknile.

Otroci so komaj dočakali, da se je dovolj stemnilo, saj so vedeli, da se bodo odpravili na nočni pohod. Želeli so preizkusiti nove žepne svetilke, ki so jih dobili za nagrado pri lovu za skritim zakladom. Starši so se radi pridružili, tako da je bila skupina nočnih pohodnikov res velika.
Ob vrnitvi na prostor za piknik so otroci in starši poiskali palice, na katere so nataknili testo in ga pekli na odprtem ognju. Ker peka kruha na palici zahteva precej potrpljenja, sicer je kruh zunaj črn, znotraj pa surov, so morali starši spet priskočiti na pomoč. Otroci so raje tekali po bližnji okolici ali se zadrževali na otroškem igrišču v bližini.

Nedeljsko dopoldne je bilo kot vedno namenjeno predstavitvi oz. zaključku delavnic. Odrasli so v svoji dvorani z Andrejem Pešcem zaokrožili dvodnevno druženje, otroci pa so vadili gledališče kamišibaj, kajti ob 11. uri sta se obe skupini predstavili odraslim udeležencem. Otroci so poželi velik aplavz za Muco copatarico in Zvezdico zaspanko in petje pesmice Ni copatka. Prijetno je bilo na odru opazovati tako veliko skupino ustvarjalnih otrok in lahko rečemo, da so s posameznimi prizori igric nastale prave likovne umetnine.

Po kosilu in kavi so se udeleženci odpravili domov. Zadovoljni obrazi so poročali, da so se imeli lepo in da se bodo z veseljem spet pridružili srečanju, ki je načrtovano spet prihodnje leto v septembru. Za finančno podporo se zahvaljujejo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in Kulturnemu centru Berlin, slednjemu tudi za posredovanje in pomoč pri izbiri izvajalke otroških delavnic: cilji druženja na regionalni ravni so bili zagotovo doseženi in preseženi.