Urša se je v Gradec preselila kar trikrat, prvič kot Erasmus študentka, drugič kot podiplomska študentka na koncu pa si je skupaj z možem tam ustvarila življenje. Kot nam je zaupala v intervjuju, se v Slovenijo ne namerava vrniti, saj je še vedno na dosegu roke, življenje v Avstriji pa je preprosto boljše.

Kaj te je prineslo v Gradec, kaj tam počneš?

V bistvu sem se v Gradec preselila trikrat. Prvič za pol leta na Erasmus izmenjavo, nato na podiplomski študij, takrat sem ostala 1 leto. Potem sva se skupaj s fantom preselila v Maribor in 2 leti kasneje sva se preselila v Gradec. Jaz sem torej študirala na Graški univerzi, živela v Mariboru in v bistvu cel čas hotela nazaj, ker se mi je zdelo, da bova tu imela boljše možnosti. Robert je bil sicer bolj patriotsko naravnan in je poskusil najprej uspeti doma, vendar je tudi on enkrat imel dovolj in na prvem razgovoru v Avstriji je dobil dobro službo.

Zdaj tu oba delava, jaz sem zaposlena v marketingu, delam za avstrijsko znamko čevljev. Robert dela kot programer. Tu sva si kupila tudi stanovanje in v bistvu ustvarila življenje.

Kakšen je bil prvi stik z novo državo, kako si jo doživljala??

Kot rečeno, je bil moj prvi stik z Gradcem v sklopu Erasmus izmenjave. Avstrija je v bistvu precej podobna Sloveniji in sem jo že pred tem večkrat obiskala. Tako da kakega hudega kulturnega soka ni bilo. Je bil pa malo večji problem jezik, saj sem ljudi, kljub temu, da sem imela takrat za sabo ze kar nekaj let učenja nemščine in sem bila študentka prevajalstva, komaj razumela! Avstrijsko narečje je definitivno nekaj, s čemer se nekaj časa boriš, tudi če znaš nemško.

Kako bi primerjala življenje v Sloveniji in na v Avstriji? Lahko potegneš kakšne vzporednice in naveden največje razlike?

Hmm, vzporednic med Avstrijo in Slovenijo je v bistvu kar dosti, konec koncev smo bili dolgo časa ena država. Hrana je podobna, prav tako podnebje in način življenja. Ljudje se mi zdijo malo bolj zaprti. Mi hitro spletemo prijateljstva, nekdo ti plača pivo in že primerjata bojne zgodbe.  Tu pa malce dlje traja, ljudje so bolj profesionalni in na neki distanci. Prav tako so Avstrijci malo nori na akademske nazive, izobrazba veliko šteje. Zanimivo pa je, da gredo mladi hitro delat, včasih gredo študirat po tem, ko so si 3-4 leta nabirali izkušnje. Mislim, da se tega Avstrijci lotijo veliko bolj pametno, kot v naši deželi večnih študentov ;)

Kaj najbolj pogrešaš iz Slovenije, kaj bi uvozila čez mejo?

V bistvu ne pogrešam nič, saj sem pogosto v Sloveniji, kjer si občasno kupim Čokolino in piščancje hrenovke brez ovoja, ki jih v Avstriji ne najdem. Seveda pa pogrešam prijatelje, ki bi jih, če bi lahko, vse uvozila v Gradec.

Se Slovenci združujete, organizirate kakšna srečanja, dogodke? Kako ohranjaš stik s Slovenijo in domačimi, kako pogosto se vračaš v domovino?

Študentski klub slovenskih študentov organizira srečanja, mislim da obstaja tudi slovenski „Stammtisch“ (redna srečanja), vendar se teh srečanj ne udeležujem. Pogosto sem v Sloveniji, Ljubljana je le 2 uri stran, prav tako moževa družina v Sevnici. V Gradcu imam tudi nekaj slovenskih prijateljev, tako da je stika s Slovenijo več kot dovolj :)

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost, se nameravaš vrniti ali te mika življenje v tujini?

Iskreno povedano me niti malo ne mika, da bi se preselila nazaj v Slovenijo. Ljubljana je luštno mesto, ampak država ni za živet. Tukaj je življenje lažje, plače boljše, v primerjavi s Slovenijo je tu vse “bolj porihtano”.

Midva imava res srečo, saj imava v bistvu najboljše od obeh svetov: Slovenija ni daleč in v treh urah si na morju, tu pa je življenje preprosto boljše.