V italijanskem Čedadu so priredili že 53. dan emigranta, ki velja za največji praznik Beneških Slovencev. Z njim se spomnijo na vse beneške Slovence, ki so odšli v svet s trebuhom za kruhom. Dan sicer velja za praznik slovenske kulture in jezika v Videmski pokrajini. Prišel je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Z vsakoletnim dogodkom se organizatorji že od leta 1964 spominjajo vseh beneških Slovencev, ki so se po koncu božično-novoletnih praznikov morali vračati na delo v tujino. Dan emigranta ob pokroviteljstvu občine Čedad prirejajo Slovenska kulturna gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in organizacije Slovencev na Videmskem.

Minister Žmavc je v svojem nagovoru zbranim obljubil še večjo pozornost organizacijam, življenju in delu Slovencev, ki živijo v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini, Terskih dolinah in v Reziji.

Izpostavil je pomen ohranjanja slovenskega jezika in slovenske zavesti v Beneški Sloveniji ter naglasil, da se mora izseljevanje zaustaviti. Minister se sicer zaveda, da je izseljevanje povezano z delovnimi mesti v Beneški Sloveniji. Izpostavil je izjemen pomen poučevanja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji in dejal, da se mora v javnosti nenehno izpostavljati dejstvo, da smo Slovenci na tem področju avtohtoni prebivalci.

Predstavnica Slovencev iz Kanalske doline Anna Wedam iz Kanalske doline je spregovorila v imenu krovnih organizacij SSO in SKGZ. Predstavila je težaven položaj v tem delu Beneške Slovenije in dejala: "V trenutku, ko se zavemo, da smo manjšina, moramo takoj vzeti v zakup, da za nas ne bo prav nič lahko, da nam ne bo nič podarjeno. Vsako stvar si moramo izboriti dan za dnem."

Nadaljevala je z opisom nelahkega položaja Slovencev v Kanalski dolini, a izpostavila predvsem nujnost, da se na novo naučijo slovenskega jezika vsi tisti, ki so ga pozabili ali kako drugače izgubili. "Mi nismo samo folklora in muzejski material!" je bila jasna in od svojih rojakov zahtevala več slovenske zavesti, predvsem pa več uporabe slovenskega jezika doma in v javnosti. Deželnim oblastem je predlagala, da bi iz enojezične italijanske šole naredili trijezično šolo, v kateri bi poučevali tudi nemško in predvsem slovensko.

Evropska poslanka Isabelle De Monte je v govoru izpostavila predvsem izjemen pomen dneva emigranta za slovenske ljudi, pri tem pa spomnila na sodobne emigrantske tokove, ki so izziv za vso Evropo, saj se je prav ob vprašanju reševanja beguncev pokazala vsa njena krhkost.

Izpostavila je tudi odlično sodelovanje med Slovenijo in Italijo in dejala, da si tudi sama prizadeva, da bi se na evropski ravni zaščitilo kraško vino teran, ki bi tako postalo prvo zaščiteno vino na obeh straneh državne meje. Prav tako je izpostavila pomen črpanja evropskih sredstev, ko gre za skupne strateške projekte na področju turizma in predvsem pa prometnih infrastruktur.

Dneva emnigranta se je udeležilo veliko obmejnih županov, prišli so tudi slovenska konzulka v Trstu Eliška Kersnič Žmavc, slovenska poslanka v Rimu Tamara Blažina, predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič, podpredsednik deželnega sveta FJk Igor Gabrovec in vrsta drugih politikov ter kulturnikov. Predvsem pa so gledališče Ristori do zadnjega kotička napolnili Beneški Slovenci, med njimi tudi izseljenci.

Govore je spremljal bogat kulturni program z nastopi Beneškega gledališča, ki letos obeležuje 40-letnico delovanja, mešanega pevskega zbora Nadiške doline, Barskega okteta in mešanega pevskega zbora Fajnabanda.