V knjigo prelito življenje “Gandija iz Terske doline” Avtor: U.S. Datum: 2424 dni nazaj. "Černo je bil prvi, ki je organiziral javna kulturna srečanja o slovenski kulturi, jeziku o osnutkih za zaščitni zakon, in takrat niso bili lahki časi," je ob smrti Viljema Černa lanskega septembra dejala Jole Namor, predsednica Kulturnega društva Ivan Trinko. Nedavno je pri Zadrugi Novi Matajur izšla knjiga Na izpostavljenem mestu, ki opisuje življenje in delo tega "Gandija iz Terske doline", ki si je več desetletij prizadeval za pravice in obstanek slovenske skupnosti v Benečiji. Knjigo so danes predstavili na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani, kjer je minister Gorazd Žmavc poudaril, da ocena, da je bil Černo v italijanskem zamejstvu mali Gandi, ni napačna, saj je bil dolga desetletja vertikala slovenstva v Furlaniji - Julijski krajini in Videmski pokrajini. Njegovo delo bo v spomin in opomin, kako se je treba boriti za slovensko identiteto in kulturo. Da se stvari premikajo naprej, pa je po ministrovem prepričanju tudi želja vseh Slovencev. Leta 1937 rojeni Viljem Černo je s svojim delom pripomogel k ozaveščanju ljudi in pri skupnem uveljavljanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. V Terski dolini je prirejal tečaje slovenskega jezika, v Čedadu je bil med ustanovitelji slovenskega kulturnega društva Ivan Trinko, ki je z leti postalo središče za kulturni razvoj Beneških Slovencev. Černo je bil med ustanovitelji Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in vrsto let predsednik Narodne in študijske knjižnice. V rojstnem Bardu je ustanovil etnografski muzej. Pisal je znanstvene razprave in v terskem narečju tudi pesmi. Pomembno je prispeval, da so bili Slovenci na Videmskem leta 2001 priznani v zaščitnem zakonu. "Bil je naš Čedermac," je v knjigi zapisal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Na predstavitvi pa je poudaril, da je bil "najprej dober človek", ki ni nikoli podvignil glasu, žalil ali vsiljeval svojih idej, temveč je skušal prepričati sogovornika, da sta "skrb za slovenski jezik in naše zahteve nekaj univerzalnega". Po Pavšičevih besedah se je v zadnjih 20 letih bistveno izboljšala podoba Slovencev v italijanskem zamejstvu, omenil je dvojezično šolo v Špetru, kjer se lahko izobražujejo v svojem jeziku, zmanjkuje pa ljudi, ki bi njihovo organiziranost uporabljali. Zaradi vse slabše demografske slike bi se Slovenija morala "resno zamisliti nad usodo Benečije," je še zapisal Pavšič. Knjiga Na izpostavljenem mestu je razdeljena v štiri poglavja. V prvih dveh je Černovo življenje in delo predstavljeno prek lastnega pričevanja ter spisov in diplomske naloge, v kateri je analiziral izseljevanje Slovencev iz sedmih občin Beneške Slovenije. V tretjem poglavju o Černu spregovorijo njegovi znanci, četrto poglavje pa vsebuje utemeljitve priznanj in nagrad, ki jih je prejel. Knjiga prinaša več kot oris življenja in dela nekega posameznika, prikazuje namreč razvoj in zgodovino Slovencev v zamejstvu na najbolj izpostavljenem mestu, kjer so bili Slovenci vsa povojna leta - od 1945 do 1975 - pod hudim udarom, ker je italijanska politika za vsako ceno želela zavarovati vzhodno mejo Italije. Kot je poudaril urednik Igor Tuta, je to pomenilo nadaljevati delo, ki ga je začel fašizem. Urednik je izrazil upanje, da bo knjiga našla pot med slovenske bralce, tako odrasle kot mlade, da bi razumeli, v kakšnih razmerah so morali delovati, da so "ohranili svojo kulturo, jezik in dostojanstvo". Knjigo so že predstavili v Černovem rodnem Bardu in Trstu, 19. februarja sledi predstavitev v Gorici, 23. februarja pa v okviru prireditve Skupni slovenski kulturni prostor še v Kobaridu. P. G. / MMC RTV Slovenija
Černo, veliki glasnik Benečije
Izboljšana podoba zamejskih Slovencev
Zgodovina in razvoj Slovencev v zamejstvu