V Ljubljani je ponovno zaživel Klub zamejskih študentov


Avtor: slovenci Datum: 2517 dni nazaj.


Lani je v Ljubljani ponovno zaživel Klub zamejskih študentov. Prva generacija študentov iz zamejstva se je v slovensko prestolnico odpravila na študij v petdesetih letih, nekateri posamezniki morda še pred tem. Takrat je društvo zamejskih študentov v Ljubljani štelo približno 30 članov, ki so se ukvarjali predvsem z iskanjem prenočišč za študente, nostrifikacijo diplom in prejemanjem štipendij, ki jih je podeljevala Jugoslavija.

kzs skisova

V letih je število študentov nihalo, društvo je nekajkrat zamrlo, nakar so ga naslednje generacije spet postavile na noge. Zadnji tak primer se je zgodil lani. V zadnjih letih je namreč število študentov iz Trsta in Gorice, ki se odločijo za študij v matični državi, zelo naraslo. Tako so se »ljubljanski« Tržačani in Goričani odločili, da ustanovijo društvo Klub zamejskih študentov. Pred kratkim je društvo dobilo tudi novega predsednika: na vodilnem položaju je Tino Malalan zamenjal študent medicine Jernej Legiša, s katerim smo se pogovorili.

Jernej, nam bi zaupal, kako je prišlo do zamisli za ustanovitev Kluba?

Ker nas je bilo v Ljubljani res veliko, smo pomislili, da bi lahko sodelovali na Škisovi tržnici, da bi nas študentje iz drugih koncev Slovenije spoznali, želeli smo si, da drugim študentom pokažemo, kdo smo, od kod smo … In moram reči, da nam je to uspelo, saj so vsi klubi študentov zelo veseli stikov z nami, zelo nas podpirajo in dobro sodelujemo.

Kateri je primarni cilj društva?

Predvsem druženje študentov. Ob tem pa želimo, da nas spozna širša javnost. Večina Slovencev v Sloveniji sploh ne ve, da obstajamo. Ko slišijo, da govorimo slovensko in da smo iz Italije, se čudijo, kako to, da sploh znamo slovensko in to tako dobro … Naš namen je tudi pomagati in svetovati študentom, ki pridejo v Ljubljano.

Katere pobude ste izpeljali v preteklem letu?

Imeli smo svojo stojnico na Škisovi tržnici, kjer smo bili skupaj s klubi študentov iz Primorske, kar nam je bilo v veliko veselje, saj so nas organizatorji na začetku imeli za tujce in nas namestili med mednarodne klube … Poleg tega smo poleti organizirali turnir v odbojki na mivki za študentske klube in prijatelje. Ker je bilo to prvič, ni bilo velikega odziva s strani ostalih slovenskih klubov, kar pa je razumljivo, saj je naše društvo nastalo šele lani in nas nekateri še ne poznajo. Upamo, da bo turnir postal neka stalnica in bo z leti odziv vse večji. Naša najbolj pomembna pobuda je bil dan odprtih vrat slovenskih fakultet, ki smo ga priredili 11. decembra na Opčinah. Prišli so predstavniki fakultet iz Ljubljane, Nove Gorice, Kopra in Maribora in dijakom višjih srednjih šol (v Sloveniji so to srednje šole, op. nov.) predstavili študijske smeri.

Kateri pa so letošnji načrti?

Gotovo bomo ponovili lanske pobude. Sodelovali pa bomo tudi na Mladifestu, ki ga vsako leto prireja Klub študentov Sežana. To je teden druženja, kulture, športa in koncertov, ki bo letos od 8. do 24. julija v Sežani. Vsako leto je zelo uspešen, saj privabi veliko študentov, program pa je zelo pester.

Sodelujete z ostalimi klubi študentov?

S Klubom študentov iz Sežane sodelujemo od vsega začetka. Naša želja pa je, da bi nas sprejeli v Zvezo študentskih klubov Slovenije (Zvezo Škis). To bi nam v marsikaterem vidiku olajšalo delo, lahko bi izpeljali nekatere projekte, ki jih lani nismo mogli, ker nismo bili člani Škisa, na primer. Zveza pa ti nudi tudi pomoč, informacije, podporo … Člani klubov iz Primorske nas pri tem zelo podpirajo, postopek pa je zapleten, saj mi prihajamo iz Italije, zveza pa po statutu združuje samo študente in slovenskih krajev. Naj povem, da sodelujemo tudi s Klubom tržaških Slovencev. Imamo skupen cilj: da bi Ljubljančani spoznali našo zamejsko realnost, ter da bi kot društvo nudili pomoč mladim zamejcem, ki pridejo v Ljubljano.

Je to, da pride nekdo iz zamejstva študirat v Ljubljano, velik plus?

To je velik plus. Pozitivnih vidikov je sicer več, odvisno je tudi od posameznika in študija. Študij medicine je na primer v Ljubljani veliko bolj usmerjen v prakso. Ko sem izbiral med Trstom in Ljubljano, je bil eden od vodilnih razlogov za odločitev tudi slovenski jezik. Slovenščina je lahko veliko več kakor zgolj jezik, slovenščina je vrednota.

Besedilo in fotografije: USZS


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo