Sombotelski Slovenci na obisku kulturnih in verskih spomenikov v Sloveniji

Člani Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel (Szombathely, Madžarska) se – od leta 2002 – vsako leto odpravimo na romanje k cerkvam svetega Martina v Sloveniji. Sveti Martin je rojen v našem kraju, v Szombathelyu (Savarii). Med potjo pa si ogledamo še kulturne in zgodovinske znamenitosti Slovenije. Projekt „romanje k cerkvam sv. Martina” je kontinuiran, 16.-17. junija 2018 smo ga izvedli sedemnajstič. Letos smo obiskali cerkev sv. Martina v Oseku pri Novi Gorici.

Pri stolpu Vinarium v Lendavi

Na začetku naše poti smo si ogledali razgledni stolp Vinarium v Lendavi, ki je visok 53,5 m, ponuja 360° pogled na barvito pokrajino in zajame prekrasen razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije.

Spotoma smo se ustavili tudi v Žalcu, kjer smo si ogledali prvo fontano piva na svetu. Sprejel nas je direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Matjaž Juteršek, ki nam je predstavil fontano, kot poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v Sloveniji.

Pri fontani piva v Žalcu

Svete maše smo se udeležili v Šempasu, kamor spada podružnica sv. Martina v Oseku. Sombotelski Slovenci enkrat na leto imamo priliko, da se udeležimo slovenske svete maše v Sloveniji. Skupaj z domačini smo molili in z veseljem poslušali petje otroškega cerkvenega zbora. Gospod župnik Joško Tomažič nam je po maši predstavil cerkev sv. Silvestra. V Šempasu nas je sprejela še podpredsednica Kulturno-prosvetnega društva Lipa Vilma Vovk. Naša pevska skupina Sombotelske spominčice je leta 2015 sodelovala na njihovi prireditvi Domovina je ljubezen. Člani njihoveg društva pa so bili pri nas na obisku v Szombathelyu. V Oseku nam je cerkev sv. Martina predstavil g. Simon Kerševan. Pri obnovi cerkve sv. Martina je sodeloval tudi znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V tej cerkvi smo prižgali svečo in smo molili porabsko slovensko in madžarsko za tiste slovenske in madžarske vojake, ki so padli v I. sv. vojni in so pokopani na tamkajšnjem vojaškem pokopališču. Skupaj z domačini pa smo zapeli v Porabju in po vsem slovenskem etničnem ozemlju poznano Marijino pesem. Pod lipo pred cerkvijo – ki je „središče sveta” – smo se družili z domačini, slovensko pogovarjali in peli slovenske ljudske pesmi.

V središču sveta pri lipi pred cerkvijo sv. Martina v Oseku

V bližini kraja Osek je potekala Jantarjeva cesta med Emono (Ljubljano) in Oglejem. Jantarjeva cesta je povezovala tudi rimsko Savario (Szombathely) z rimsko Emono (Ljubljano) in tako tudi z Oglejem. Zaradi tega smo obiskali Oglej, Baziliko Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, ki je nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata. Sveti Mohor in Fortunat sta upodobljena v cerkvi na Gornjem Seniku v Porabju, kar poznajo udeleženci potovanja iz otroštva. Oglejski patriarhi so cerkveno upravljali velik del današnjega slovenskega etničnega ozemlja in so močno vplivali na zgodovino Slovencev do leta 1751, ko so patriarhat ukinili.

Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se zahvaljujemo za podporo našega romanja in strokovne ekskurzije.

Ibolya Dončec-Merkli
predsednica