Valdeir R. Vidrik že od svojega rojstva živi v brazilskem mestu Bauru, približno 300 kilometrov od Sao Paula. Toda pravi, da je kot človek z dvema strastema: »Imam dvojno življenje: pol mojega življenja je v Braziliji, pol v Sloveniji. Sem razdvojen človek, kot da bi imel dve ženi in imel obe enako rad.«

...

V Brazilijo leta 1896

Valdeir R. Vidrik v svoji knjižnici

Svojo drugo domovino, Slovenijo, pa je profesor Vidrik našel šele v osemdesetih letih 20. stoletja. Je tretja generacija brazilskih Slovencev. Njegova družina izvira s Strmce pri Postojni. Leta 1896 se je njegov ded Jože Vidrih skupaj z mamo, dvema bratoma in sestrino družino odpravil v Brazilijo. Delali so na plantažah kave. Po desetih letih se je del družine vrnil v Slovenijo, njegov ded pa je skupaj z bratom ostal v Braziliji. Družina se je tako razdrla in s slovenskimi sorodniki so po drugi svetovni vojni izgubili stik. V osemdesetih letih pa se je profesor Vidrik odločil, da bo našel svoje korenine. »Moj oče je nenehno ponavljal, da sicer živimo v dobri državi, a da nismo od tu. Zato sem hotel vedeti, od kod smo. Na veleposlaništvu tedaj še Jugoslavije sem zaprosil za informacije o svojih sorodnikih in svetovali so mi, naj napišem pismo v revijo Jana s pozivom, da iščem sorodnike.«

Res je štiri mesece pozneje dobil pismo iz Slovenije, a je bilo od dekleta, ki ga je prosilo za brazilske znamke. Šele čez nekaj mesecev so se mu javili sorodniki. Leta 1986 jih je prvič obiskal in od tedaj je v Sloveniji vsako leto. V Belskem, vasi, kjer zdaj živi slovenski del njegove družine, si je kupil majhno hišico in jo želi obnoviti, a kot pravi, je to dolgotrajen, naporen in drag projekt.

Glede na to, da se je sam naučil govoriti slovensko, pa bo gotovo končal tudi obnovo slovenske hiše. Doma niso govorili slovensko, temveč portugalsko. »Moja mama je bila Italijanka. Oče je govoril slovensko le v javnosti, kadar ni želel, da ga drugi razumejo.« Tako se je Valdeir R. Vidrik slovensko naučil iz knjig in z radia, saj je v službi na računalniku vedno poslušal Radio Veseljak, prvi program Radia Slovenija in Val 202. »Celo moja tajnica je vedela, kaj je Radio Veseljak,« se je zasmejal. Slovensko pa se je seveda naučil tudi med pogovori s sorodniki. Letos je bil na obisku v Slovenji februarja, ponovno pa bo prišel junija, ko bo s seboj odpeljal tudi dva od štirih vnukov: »Čas je, da se spoznajo člani nove generacije družine. To je zelo pomembno za nas.« Tudi vnuke uči slovensko in zdaj že znajo zapeti slovensko himno.

...

Članek v celoti lahko preberete na strani dnevnik.si.