Z javnim opozarjanjem proti nazadovanju v družbi


Avtor: U.S. Datum: 1596 dni nazaj.


V oddaji Sotočja, 17. septembra 2018: od skrb zbujajočih razmer na Hrvaškem, srečanja treh kultur v Podkloštru, izobraževanja mladih kulturnih delavcev do druženja ljubiteljev rokodelstva.

Zvočni posnetek najdete na strani Radio prvi

Več o vsebini:

Vesna Teršelič, rojakinja iz Zagreba. Foto: Gabor Danyi

Stvari so prišle tako daleč, da moramo ljudem pojasnjevati, da pomoč človeku v stiski ni nezakonita, pravi mirovna aktivistka Vesna Teršelič, direktorica Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo:

“Ljudem moramo danes pojasnjevati, da je pomoč tistim, ki so v stiski, etična in zakonita ter da se sami ne izpostavljajo pregonu, če jim pomagajo.”

Documenta se je namreč pridružila akciji koalicije Dobrodošli in planincem in planinkam poslala pismo s prošnjo, naj pomagajo ljudem, ki so žejni ali so se izgubili. Ob tem Vesna Teršelič opozarja na hitre spremembe, ki se dogajajo:

“Dramatično je, kako se je v zadnjih časih, od 2016 do danes, spremenil pristop policije”

Na Hrvaškem so imeli v preteklosti pozitiven pristop do beguncev, ki se je razvil v časih vojne. Takrat je bilo pomembno sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo več kot 400.000. Skupaj s pregnanimi Hrvati je Hrvaška od leta 1991 sprejela skoraj milijon beguncev.

“Danes ljudi na mejah ubijajo. Ta novi pristop je škandalozen in šokanten. Neverjetno je, da se je v tako kratkem času tako radikalno spremenil pristop, da se ne spoštuje več pravic beguncev in azilantov.”

Vesna Teršelič je tudi prepričana, da bi morali vsi narediti veliko več:

“Smo v fazi zelo resne družbene regresije, nazadujemo in o tem je treba govoriti pogosto in javno. Prepričana sem, da lahko kot ljudje, institucije in kot države naredimo veliko več… Skupaj lahko najdemo boljše rešitve, ker Evropa potrebuje te begunce.”

Marjana Mirković se z rojakinjo iz Zagreba, ki je eno vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, pogovarja tudi o skrb zbujajočih razmerah na področju novinarstva in spoštovanja pravic manjšin, tudi o pobudi za razpis referenduma za zmanjšanje pravic poslancem, predstavnikom narodnih skupnosti v hrvaškem saboru.

“Manjšine so pod vse večjim pritiskom, veseli pa me uspeh zbiranja podpisov na ravni evropske unije za dodatno reguliranje pravic manjšin. Mislim, da lahko EU naredi veliko več za narodne manjšine, ki so bogastvo Evrope. “

Veliko srečanje kultur

V Podkloštru na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo se je v nedeljo, 16.9.2018, v spomin na 100.obletnico konca prve svetovne vojne srečalo 20 kulturnih skupin iz vseh treh držav. Prireditev je pripravila koroška konsenzna skupina, v kateri so med drugim dve krovni organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) in koroški Heimatdienst. V skupni izjavi so se člani vnovič zavezali spravi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm opozarja na pomen dialoga:

“Gre za to, da v tem prostoru razvijemo sožitje, sodelovanje, saj je to predpogoj za miren razvoj tudi v prihodnje. V konsenzni skupini smo začeli kot nasprotniki in smo danes naredili velik korak naprej, tako da se ne vidimo več kot nasprotniki. Vsak je malo spremenil svoja stališča. Nujna je empatija do druge strani. Če danes pogledam, je slovenščina enakopravna. Stran, ki je še pred 10 let ščuvala priti njej, je ti sprejela.”

SID povezuje Slovence na Dunaju

Gostimo Nataljo Pinter, predsednico Slovenske iniciative Dunaj (SID), ki povezuje koroške Slovence in rojake iz Slovenije, njihova glavna naloga je skrb za slovenski jezik. Na Dunaju po nekaterih ocenah živi več 5000 Slovencev, večina jih je prišla iz Slovenije, del pa jih je tudi koroških Slovencev.

“Naša skrb je, da zajamemo obe skupini, da to ni samo društvo koroških Slovencev ali rojakov iz Slovenije. In uspeva nam.”

Primarna skrb je namenjena pouku slovenščine. Delamo dvotirno, pojasnjuje Natalja Pinter, tudi sama učiteljica. Dopolnilni pouk organizira Slovenija, pouk materinščine, kjer je bilo potrebno določeno število prijav, pa šolski svet.

“Tudi ta pouk je omejen samo na popoldne, kar predstavlja manjšo težavo, saj je treba otroke motivirati, da preidejo v šolo še popoldne. Pouk ni integriran.”

Za obe skupini, od 1. do 4. in od 4. do 8. razreda, se je prijavilo od 10 do 12 učencev. So to predvsem otroci iz vrst koroških Slovencev?

“Tudi tu so skupine zelo mešane. Rekla bi, da se koroški Slovenci zelo dobro zavedamo težav pri ohranjanju jezika, zato se res zelo trudimo, prav tako pa je tudi kar velik del Slovencev, ki se tudi trudi za to, ker ve, kako hitro lahko v bilingualnem zakonu izgubiš materinščino.”

SID pripravlja za otroke tudi gledališki abonma s 5 predstavami skupin iz Slovenije, ki gostujejo na Dunaju in obisk je zelo dober, saj si vsako predstavo ogleda 100 gledalcev, za najmlajše imajo igralne urice, lani pa so ustanovili tudi otroško gledališko skupino, ki jo prišla letos v Ankaran.

Za uspešne mlade zamejske kulturne delavce

Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnostno vse bolj mešani šolski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi v najbolj jezikovno zapostavljenih vaseh, terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno strateško zastavljeno pot. Tako je v vabilu na tridnevni seminar projekta Development zapisala tržaška Slovenka mlajše generacije, arhitektka Neža Kravos. Pobuda je bila uspešna.

30 mladih iz 14-ih različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije se je namreč udeležilo izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce v starosti od 15-ega do 25-ega leta starosti. Potekal je v Lužnicah v Kanalski dolini, kot del projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, namenjenega spominu na goriškega zdravnika, kulturnega delavca in politika Mirka Špacapana. Zamisel za tečaj so, kot je Mirjam Muženič pojasnila Neža Kravos, dobili na enem podobnih seminarjev, ko so ugotovili, da mladim manjka znanj, kako uspešno voditi kulturno društvo.

“Odločili smo se svoje znanje razširiti in predati mlajšim članom.”

Odziv je bil izredno dober. In kakšne lastnosti mora imeti dober kulturni delavec?

“Teh pridevnikov je več. Biti mora pozoren, znati mora poslušati, aktiven, motiviran, znati mora delati v skupini, biti mora tudi nekoliko diplomatski, saj se ni enostavno premikati v našem prostoru, in seveda odločen in determiniran.”

Sicer pa se razmere v Avstriji in Italiji nekoliko razlikujejo, pravi Neža Kravos, arhitektka z magistrsko nalogo o idejni obnovi slovenskega Narodnega doma v Tržaškem predmestju pri Svetem Ivanu. To je zelo pomembna stavba za rojake, z bogato zgodovino, vendar že povsem zapuščena razvalina. Zakon, ki jo vrača Slovencem, je star 18 let, 11 let pa je na voljo prvi deželni denar za njeno obnovo. Še milijon sedemsto tisoč evrov je lani dodala tedanja uprava.

Z obnovo, ki bo potekala po nekoliko spremenjenih načrtih Neže Kravos, bi lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta

Rokodelstvo povezalo upokojence iz Slovenije in Porabja

Rokodelke na obisku v Porabju. Foto: Silva Eöry

Pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije deluje Komisija za tehnično kulturo, ki je poskrbela, da je 76 rokodelk in rokodelcev iz 30 društev obiskalo rojake na Madžarskem. Kot je Silvi Eöry povedal Branko Suhadolnik, so se za obisk zamejstva odločili na svoji rokodelski delavnici, ki jo redno pripravljajo v Izoli. In ker sodelujejo s predsednico porabskih slovenskih upokojencev Klaro Fodor, so se odločili za Monošter.

Odločitev je bila prava:

»Zelo lepo je. Rokodelstvo je eden pomembnih vidikov ZDUS. Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo, prenašamo znanje med sovrstniki in naprej na mlade, predvsem pa, da se aktivno staramo.«

Kako dejavni so bili upokojenci v Porabju? Prisluhnite!


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo