Z zelo dolgo tradicijo se lahko na avstrijskem Koroškem pohvali Mohorjeva založba Celovec, ki je po razpadu avstro-ogrske monarhije nadaljevala poslanstvo Družbe sv. Mohorja, ustanovljene leta 1851, kot najstarejše slovenske založbe, in po medvojnem obdobju in drugi svetovni vojni doživela ponovni zagon v začetku 50. let 20. stoletja. V 80. letih se je začela posvečati tudi nemško govorečemu bralstvu. Na vrhuncu razvoja v 90. letih je njen letni nabor novih knjižnih naslovov štel med 50 in 60. Danes izda letno okrog 30 knjig. Izdaja tudi učbenike za učenje slovenščine v koroškem zamejstvu. Financiranje zagotavljajo prodaja, subvencije in širše dejavnosti založbe.

Okoli tri desetletja na Koroškem deluje založba Wieser, ki se je v začetku leta povezala z založbo Drava, ki letos praznuje 63 let. Lani so pri založbi Wieser izdali 31 knjig, med drugim slovensko-angleške pesmi Edvarda Kocbeka Roki/Hands in knjigo Brede Smolnikar Wenn dort oben die Birken Blätter treiben, ponatisnili so 43 del. Dejavnost založbe sega tudi na televizijsko področje, kjer so znotraj serije Der Geschmack Europas/Okus Evrope posneli filme o Krasu in Goriških Brdih, Istri ter o Zilji. V strateški povezavi med založbama bodo ohranili samostojna programa obeh hiš. Tako pri založbi Drava letos načrtujejo izdajo od 15 do 20 knjig.

V zamejstvu v Italiji že od leta 1923 deluje Goriška Mohorjeva družba, ki je bila ustanovljena z nadškofijskim dekretom. Že leta 1924 je med svoje člane razposlala svojo prvo knjižno zbirko s Koledarjem in ohranila tradicijo vse do danes, le v času fašističnega pritiska je bilo delovanje okrnjeno in podvrženo cenzuri. V 30. letih minulega stoletja so naklade posameznih knjig dosegle tudi 25.000 izvodov. To število se je znatno zmanjšalo po koncu druge svetovne vojne. Leta 1993 je bila ustanovljena Zadruga Goriška Mohorjeva, katere del so postale istoimenska založba, tednik Novi glas in otroški mesečnik Pastirček. Med pomembnejšimi dosežki založbe je 20-letno izhajanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Družba letno izda od 8 do 12 knjig, precej pozornosti namenja tudi publikacijam, namenjenim italijanskemu bralcu.

V Trstu ima od leta 1961 svoj domicil založba Mladika. Tega leta je izšla pesniška zbirka Brune Marije Pertot Moja pomlad. Istoimenska revija je začela izhajati že pet let prej in je letos vstopila v 60. leto delovanja. Založba izda od 15 do 20 knjig letno, večinoma avtorjev iz tržaškega, goriškega, včasih koprskega območja. Izid knjig finančno podpira Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina. Za prevode, pred nedavnim je izšel v italijanščini roman Alojza Rebule Senčni ples, zaprosijo za prispevek Javno agencijo RS za knjigo.

Nekoliko daljšo zgodovino ima Založništvo tržaškega tiska, ki si že od leta 1945 prizadeva za izdajo kakovostnih knjig. Zlato obdobje založbe so bila 70. in 80. leta, ko je bilo tam zaposlenih več kot 300 ljudi, poleg knjig pa je izdajala tudi kasete in plošče. Po razpadu Jugoslavije je tudi pri založbi prišlo do velikih sprememb in njen obstoj je visel na nitki. Danes je pri založbi zaposlena le ena oseba. Tako s pomočjo zunanjih sodelavcev letno izdajo okoli deset knjig, financirajo pa se s prispevki Dežele Furlanije - Julijske krajine in urada za Slovence v zamejstvu ter lastnimi sredstvi od prodaje.

Leta 1998 je bila v Čedadu ustanovljena Zadruga Most, ki objavlja časopis Doma. Ta v italijanskem in slovenskem jeziku ponuja bralcem poglobljen pogled v življenje Nadiških in Terskih dolin, Kanalske doline, Rezije in Posočja. Obenem izdaja informacijski bilten Slovencev v Italiji Sloveni in Italia - Slovit, ki italijanskem bralcem odkriva položaj manjšine. Zadruga ureja tudi oddajo v slovenskem narečju Okno v Benečijo na videmskem radiu, slovensko stran v tedniku la Vita Cattolica ter z novicami opremlja več zamejskih spletnih portalov. Vsako leto izda tudi nekaj knjig. Lani je med drugim izdala prevod romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedarmac ter priredbo istega romana v narečni slovenščini v stripu Morena Tomasetiga. Zadruga se financira z naročninami Doma, prodajo knjig in prispevki za slovensko manjšino z urada za Slovence v zamejstvu ter italijanske države.

Zadruga Novi Matajur od leta 1991 izdaja tednik Slovencev videmske pokrajine Novi Matajur, ki ima svoj sedež v Čedadu. Časopis je dvojezičen, ob knjižni slovenščini posveča posebno pozornost tudi slovenskim dialektom, od nadiškega do rezijanskega.

Zadruga je tudi založnik otroške mesečne revije Galeb, ki je zelo razširjena v slovenskih šolah v Furlaniji - Julijski krajini. Obenem zadruga v zadnjih letih sodeluje pri izdajanju knjig, ki so izšle v okviru zamejskega projekta Koderjana, ki temelji na rezidenci slovenskih literatov v vasi Beneške Slovenije. Zadrugo finančno podpirata tako italijanska kot slovenska država.

Vir: STA

Fotografija je simbolična.