Prolog. Nikoli si ni mislil, da bodo prav gore razlog za vračanje domov. In oni nikoli niso razumeli, zakaj prav tja. Na seznamu stereotipov o Jugovičih se verjetno zelo pri vrhu najde tisti, da čefurji ne potrebujejo gojzarjev, ker čefurji ne hodijo na Triglav. Kdaj točno se je privlačnost gora začela, res ni vedel. Na še bolj bistveno vprašanje Zakaj? na začetku tudi ni imel jasnega odgovora, a se mu je svitalo. Ne, razlog niso bile ptičje perspektive Alp med njihovimi preleti domov ali spet nazaj, ker on nikoli ne sedi ob oknu. Premiki so se zgodili tam, na otoški ravnini. Kot bi tektonska plošča domovine začela izpodrivati tisto, inozemsko. Premikom so sledili prelomi. In gore v njem so začele rasti.

TK Skala pri spominski plošči Klementa Juga pod Triglavsko severno steno, 1924 (vir: Slovenski planinski muzej)

*1. eksp. on je nase gore list (iz SSKJ), 2. »vsak, ki se mu priimek konca na -ić« (najbolj priljubljena definicija na vukajlija.com, nekakšna srbska verzija priljubljenega spletnega slovarja Urban Dictionary)

Zapis Eda Džafića v celoti lahko preberete na strani Airbeletrina.

Edo Džafić (1991) je diplomiral iz biotehnologije na ljubljanski univerzi in nato opravil magisterij na Max Planck inštitutu za celično biologijo in genetiko v Dresdnu. Trenutno je doktorski študent molekularne biologije na univerzi v Cambridgu. Če se ne bi šel znanosti, bi delal filme.