V gledališču Ristori v Čedadu je bil na praznik Svetih treh kraljev v soboto, 6. januarja 2018, v popoldanskih urah že 55. Praznik Beneških Slovencev, ki ga poznamo pod nazivom Dan emigranta.

Vsako leta ga prirejajo Slovenci iz videmske pokrajine, ki se prepoznavajo v krovnih organizacijah, Svetu slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, podnaslov praznika pa je že več let Pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine.

Dan emigranta je zares praznik vseh Slovencev, ki živijo na Videmskem, v Beneški Sloveniji, Terski dolini, Nadiških dolinah, Kanalski dolini in Reziji, nanj pa pridejo tudi ljudje iz bližnjih krajev Slovenije, praznik pa je živ spomin na dneve, ko so Beneški Slovenci morali v svet in so se kot gospodarski emigranti vračali za božične praznike domov. Prav emigracija, izseljevanje je globoko zaznamovalo Slovence, ki živijo na najbolj zahodnem delu slovenskega narodnega telesa in še danes je to rakasta rana Beneške Slovenije, kar je prišlo na dan v osrednjem govoru tudi letos.

Na dan Svetih treh kraljev so se še zadnjič beneški izseljenci zbirali na prazniku, preden so se razkropili po Evropi. Danes ima seveda praznik Dan emigranta predvsem narodnostni pomen, saj je največji praznik Beneških Slovencev.

V nabito polnem gledališču Ristori v Čedadu so najprej zapeli pevci Barskega okteta, in sicer izbor pesmi iz Terske doline, nato je prisotne pozdravil župan Čedada Stefano Balloch, ki je poudaril pomen strpnosti in sožitja ob državni meji, naglasil odlične odnose s sosednjo Slovenijo in izpostavil pomen slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini. Občina Čedad že vrsto let daje pokroviteljstvo prazniku.

V imenu deželne uprave Furlanije Julijske krajine je spregovoril predsednik deželnega sveta Franco Jacop; prisoten je bil tudi slovenski podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je Beneškim Slovencem dejal, naj vztrajajo pri ohranjaju lastne identitete.

Letos so organizatorji povabili kot govornika evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki je predstavnik Južnih Tirolcev v Bruslju, nemške narodne manjšine v Italiji, sicer pa dober prijatelj slovenskih ljudi v Italiji. Spregovoril je o pomenu narodnih manjšin v Evropski uniji, kjer so tudi, podobno kot po vsem svetu, vse večje težnje po centralizmu in zmanjševanju demokracije. Dejal je, da se sam zaveda, kako pomemben je jezik, kako pomembna je kultura, predvsem pa gospodarstvo in tudi politično predstavništvo za narodno manjšino. Izpostavil je dejstvo, da so prav Južni Tirolci v Italiji živeli še pred petdesetimi leti v najbolj nerazviti deželi v vsej Italiji, danes pa so najbolj razvita italijanska dežela prav zato, ker imajo avtonomijo in seveda tudi politične predstavnike na vseh ravneh političnega odločanja, od lokalnih do rimskih in evropskih mest odločanja. Prisotne je pozval in se jim tudi zahvalil, naj podpišejo posebno iniciativo, ki jo po Evropi imenujejo Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi, gre pa za eno največjih in najpomembnejših solidarnostnih akcij avtohtonih narodnih manjšin v Evropi. Z njo želi Federalistična unija narodnih skupnosti (FUENS) prepričati Evropsko unijo, da z osnovnimi pravicami zagotovi preživetje narodnih skupnosti. Tudi v gledališču Ristori so nabirali podpise, krovni organizaciji SSO in SKGZ pa sta v ta namen tudi izdelali ličen šal z napisom, ki govori o pomenu narodnih manjšin v Evropi.

V imenu slovenskih ljudi iz Beneške Slovenije je spregovoril Renzo Mattelig, ki predseduje Zvezi slovenskih izseljencev, le-ta letos praznuje 50 let obstoja, po Evropi pa združuje beneške izseljence. Prav začetkov delovanje Zveze slovenskih izseljencev se je spomnil Renzo Mattelig, ko je citiral Izidorja Predana-Doriča, ustanovitelja Zveze, ki je pred 50 leti dejal: “Napravimo Dan emigranta, ki bo protest proti prisilni emigraciji, protest proti krivicam, dan priložnosti za srečanje, na katerem bomo jasno in odločno zahtevali naše pravice”!

Renzo Mattelig je v svojem lepem govoru izpostavil izjemen uspeh dvojezične šole v Špetru, si zaželel podobno v Terski in Karnajski dolini, kot je tudi zahteval, da se dokončno reši poučevanje slovenskega jezika v Kanalski dolini. Povedal pa je tudi, da slovenska narodna skupnost v Beneški Sloveniji zadnja leta ponovno gospodarsko nazaduje, priče so pravemu demografskemu kolapsu, kar je Mattelig pripisal izjemno slabim infrastrukturam. Zavzel se je za podporo kmetijstvu, ki naj bo usmerjeno k trajnostnemu razvoju, prav tako je pozval obmejne občinske uprave k večjemu sodelovanju. Končal je z mislijo, da Slovenci na Videmskem potrebujejo skupno strategijo za prihodnost, in to v tesnem sodelovanju tako s krajevnimi oblastmi kot tudi s slovensko vlado.

V imenu Državnega sveta Slovenije je prisotne pozdravil Tomaž Horvat, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je zastopal Robert Kojc, prisotni pa so bili tudi generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, predsednika SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, veliko županov z obeh strani državne meje, več italijanskih in slovenskih politikov, parlamentarcev in drugih predstavnikov javnega življenja z obeh strani državne meje.

Praznik se je končal s predstavo Beneškega gledališča Tarije na pingulauki v režiji Gregorja Geča. Scenografijo za predstavo sta prispevala Gregor Geč in Alessandro Vogrig, igrali pa so Adriano Gariup, Franco Qualizza, Roberto Bergnach, Emanuela Cicigoi, ki je bila tudi šepetalka predstave.

Jurij Paljk / Novi glas