Zasluge rojakov ob osamosvajanju Slovenije so neprecenljive


Avtor: slovenci Datum: 2348 dni nazaj.


Ljubljana - Šesto tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma je imelo spričo 25. obletnice samostojnosti naše domovine poseben pomen in še bolj slavnostni pridih kot sicer. V srcu Slovenije, v zeleni prestolnici Evrope, našem glavnem mestu so gostitelji skupaj z gosti ob slovenski glasbi, plesu in ogledu vrhunskih kulturnih dogodkov ustvarili nepozabno doživetje.

IMG_5319

Dogajanje se je zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Iz poslanskih klopi pa tokrat ni bilo slišati političnih razprav oziroma je bila politika zgolj mestoma omenjena v nastopih govorcev.

Po himni, ki jo je zapela mezosopranistka Bernarda Fink Inzko ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarića, je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je med drugim izpostavil velike zasluge naših rojakov pri osamosvajanju in priznanju države Slovenije. »V zadnjih letih z državo nismo znali najbolje upravljati, a izgubljena leta lahko nadoknadimo s trdim delom in jasno vizijo,« je poudaril predsednik Državnega zbora RS. »Slovenija je še vedno lahko zvezda Evrope, a brez vas, dragi rojaki, bi bila manj prepoznavna.«

Gorazd Žmavc: Slovenski narod je v krizah celo napredoval

Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je opozoril na pomen njihovega prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije pred 25 leti. Glede ekonomske in migracijske krize, s katerima se sooča oziroma se je soočala Slovenija, pa je dejal, da se je slovenski narod v preteklih krizah znal obdržati in celo napredovati.

Ivan Hršak o mladih kot kritičnih opazovalcih

Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak pa je v svojem nagovoru izpostavil mlade, ki živijo zunaj slovenskih meja. "Mladi, kot vemo, so polni idej, polni novih pogledov in tudi kritični opazovalci sedanjosti," je dejal Hršak, ki je prav tako spomnil na vlogo Slovencev v tujini pred 25 leti.

Dr. Verica Trstenjak: Vzpostavitev pravne države je naša obveza

Domovina je ena, nam vsem dodeljena, je uvodni prispevek naslovila dr. Verica Trstenjak, ustanovna članica in članica Sveta Evropskega pravnega inštituta na Dunaju, profesorica evropskega prava na dunajski univerzi, ki v tujini nepretrgoma živi že več kot deset let. »Naj nas domovina združuje in ne razdvaja,« je poudarila in pozvala k enotnosti med Slovenci.

Mladost države je po njenem mnenju prednost, a tudi odgovornost. »Potrebujemo učinkovito sodstvo in javno upravo ter inšpekcijske službe Potrebne so, pravi, spremembe zakonodaje, a tudi spremembe vrednot, kaznovati je treba zlorabe socialnih institucij.

Dr. Trstenjakovo smo po njenem nastopu, v odmoru prosili za kratek pogovor.

Kateri so temeljni dosežki države Slovenije v 25 letih in kje smo bili v tem času najmanj uspešni?

Kot največji dosežek vidim odcepitev od Jugoslavije in prekinitev s totalitarnim socialističnim sistemom. To pomeni, da smo vzpostavili sistem demokracije, človekovih pravic in pravne države. Seveda so danes tudi tu nekatere kršitve, a je teh dosti manj kot v prejšnjem sistemu.  Velik korak je Slovenija naredila tudi na področju gospodarstva, kjer smo danes dosti uspešnejša država kot pred 25 leti. Hitrejši večji gospodarski razvoj nam omogoča tudi članstvo v Evropski uniji.

»Največjo napako vidim v tem, da nismo vzpostavili pravne države oziroma mislim, da smo v zadnjih letih glede slednje celo nazadovali: prihaja do kršitev zakonov, sodstvo ni učinkovito, vse to pa vpliva tudi na rezultate v gospodarstvu. Prepričana sem torej, da je treba na področju pravne države narediti velike korake naprej, odgovornost vseh državljank in državljanov pa je izvoliti tako vodstvo države, ki bo sledilo tem vrednotam. Ne samo obljubljalo, ampak tudi res sledilo.«

Če se dotakneva kroženja možganov, kako bi lahko mlade, ki so odšli v tujino, privabili nazaj v Slovenijo?

Najprej jim je treba ponuditi delovna mesta. Ob zaposlovanju prek sorodstvenih povezav in političnih privilegijev mladi strokovnjaki ne dobijo zaposlitve. Da nekdo s Harvarda v domovini ne dobi zaposlitve, je sramota za Slovenijo. Tudi sama je nisem dobila, zato sem v tujini. Toda sama sebe ne vidim kot problem, saj imam s svojimi izkušnjami povsod odprta vrata.

V prvem delu razprave se je zvrstilo devet govorcev, najprej pa smo prisluhnili Tonyju Lenku, ki v Avstraliji živi od leta 2002 in je predsednik slovenskega društva v mestu Gold coast. Na Vseslovenskem srečanju je spregovoril o medgeneracijskem povezovanju Slovencev v Avstraliji.

V14 letih življenja v Avstraliji si je, kot je povedal za Mojo Slovenijo, nabral ogromno izkušenj v slovenski skupnosti, predvsem v komunikaciji med starejšo generacijo, torej tistimi, ki so se v Avstralijo priselili v petdesetih in šestdesetih letih, in mlajšo, ki prihajamo v zadnjem desetletju. »Zanimiva vrednost izkušenj, ki jih danes delim z vami, je v tem, da imamo določen pogled v prihodnost, kako lahko dejansko povežemo ljudi, ki imajo zelo različne vrednote, tako osebnostne kot glasbene in zgodovinske.

Tony Lenko: Slovenci nismo dovolj zreli za svojo državo?

Kot nam je povedal Lenko, je leta 2002 odšel izključno s kariernim ciljem. »Da poizkusim življenje v tujini, iskal sem izziv. Po sedmih letih dela v Sloveniji sem prišel do konca, spoznal sem vse ljudi v svoji branži in iskal sem nov karierni izziv, nekaj ekstremnega. Z družino, z majhnim, otrokom, smo se preprosto preselili najprej na Novo Zelandijo, 2002. Pa v Avstralijo.«

Ena od glavnih kritik, ki jih Lenko vidi iz daljave, je, da bi moralo vodstvo države biti nekoliko resnejše. »Vrednote v politiki in gospodarstvu so popolnoma nekaj drugega kot v Avstraliji. Je neprimerljivo. V tem pogledu se zdi na daljavo, kot da Slovenci nismo  dovolj zreli za svojo državo ali pa ljudje, ki prevzamejo neko odgovornost, tega ne jemljejo dovolj resno.«

Tony Lenko ne izključuje možnosti vrnitve v Slovenijo:  »Dokler moja otroka ne končajo srednje šole, mi je tu dobro. Potem pa … Če se mi ponudi nov izziv, bi se lahko vrnil.«

Razmišljajmo velikopotezno – izkoristimo globalne potenciale slovenske kolektivne zavesti – prispevek s tem naslovom pa je v nadaljevanju predstavil mag. Iztok Petek, podjetnik in soustanovitelj Luksemburško – slovenskega poslovnega kluba, ki že dvajset let živi v tujini. Klub so ustanovili pred petimi leti, saj so opazili, da sodelovanja med Slovenijo in Luxemburgom praktično ni. »Ugotovili smo, da smo se postavili ob bok veliko bolj uspešnim državam, ki imajo vizijo in gledajo naprej, ne nazaj,« je dejal mag. Petek in poudaril da Slovenci imamo kolektivno zavest, kar dokazuje tudi Vseslovensko srečanje. Toda: »Ali znamo to tudi izkoristiti? Je to priložnost?« se je vprašal govornik in pozval k razmisleku o tem.

»Luxemburg je trikrat manjša država od Slovenije in najbogatejša država na svetu. Vedno ni bilo tako, a vedeli so, kam hočejo in danes so stičišče finančnega sveta. Nekaj načel njihovega delovanja si prizadevamo prenesti tudi v Slovenijo.«

Vir: Blanka Markovič Kocen

Foto: Iztok Brodnjak


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo