ZKB ter Zadružna banka Doberdob in Sovodnje pristopili v koncern CCB


Avtor: U.S. Datum: 2049 dni nazaj.


Zadružna kraška banka (ZKB) in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje bosta pristopili v zadružno bančno skupino Cassa Centrale Banca (CCB) s sedežem v Trentu. Tako sta sklenila njuna upravna sveta, odločitev pa morajo ratificirati članice in člani obeh bank na bližnjih občnih zborih (ZKB v nedeljo 7. maja in banka Doberdob in Sovodnje v petek, 18. maja). Slovenski zadružni banki, ki sodelujeta že vrsto let, tudi konkretno razmišljata o združitvi. Pristop k CCB je posledica korenite reforme italijanskega zadružnega bančnega sistema, potem ko je spodletel poskus poenotenja vseh zadružnih bank (skupno 337 bančnih zavodov) v eno samo vsedržavno skupino. Tudi upravna sveta slovenskih bank sta se morala na osnovi navodila Banke Italije obvezno opredeliti med pristopom v skupino CCB ali v skupino, ki jo vodi rimska banka Iccrea. Vanjo je pristopila večina bank.

"Naš upravni odbor se je na zadnji seji 26. aprila odločil za pristop v zadružno bančno skupino Cassa Centrale Banca. V zadnjih treh mesecih smo zelo podrobno in objektivno analizirali oba projekta in skupno z Zadružno banko iz Doberdoba in Sovodenj organizirali srečanja z direktorji obeh bančnih skupin," nam je povedal predsednik ZKB Adriano Kovačič. Analizirali so pozitivne in negativne lastnosti obeh projektov in pri tem so vzeli v pretres več parametrov: solidnost, učinkovitost, kapitalsko ustreznost, sistem navzkrižnih jamstev, premoženjske in ekonomske količnike, informacijski sistem, bilance in bodoči industrijski načrt obeh družb. "Ne nazadnje tudi pozornost do naše slovenske identitete," je pristavil Kovačič. To je v reformi izbojevala slovenska parlamentarka Tamara Blažina.

"Svet se je v zadnjih letih popolnoma spremenil, evropski bančni sistem je še vedno v fazi preoblikovanja in prestrukturiranja. Reforma sistema zadružnih bank nam bo omogočala, da bomo utrdili in povišali konkurenčnost naših zadružnih bank prav preko vključitve v bančno skupino. Pristojnosti matične banke pa bodo skladne s tveganjem posameznih bank, kar predstavlja pomembno novost v pravnem redu na evropski ravni," je prepričan Kovačič.

Gre po njegovem za pristop odgovorne avtonomije, "ki temelji na tveganju in ki po eni strani posamezni zadružni banki omogoča, da na lastnem območju poslovanja uresničuje svoje poslanstvo z visoko stopnjo avtonomije, ki je premo sorazmerna z gospodarnostjo poslovanja. Po drugi strani pa zavezuje matično banko k poseganju v kritičnih primerih, ki bi lahko škodovali posamezni banki in celotni bančni skupini," dodaja predsednik ZKB.

Predsednik Cassa Centrale Banca Giorgio Fracalossi je sporočil, da je doslej v skupino pristopilo 102 zadružnih bank, med katerimi je tudi osrednja zadružna banka iz Doline Aoste. S tem so dosegli povišanje delniške glavnice, ki presega milijardo evrov, kar je zakonski predpogoj, da lahko vodiš vsedržavno zadružno bančno skupino. Za svojo samostojno pot pa so se po pričakovanju odločile zadružne banke iz bocenske pokrajine, ki so odraz tamkajšnje nemško in ladinsko govoreče skupnosti. V samostojno zadružno bančno skupino se je odločilo 43 južnotirolskih bank in le ena se je opredelila za Cassa Centrale Banca.

Južnotirolske zadružne banke, ki so združene v koncernu Raiffeisen, so docela izkoristile reformo, ki jim priznava popolno avtonomijo ob pogoju, da lahko poslujejo le na območju bocenske pokrajine. Medtem ko morata državni skupini obvezno razpolagati z vsaj milijardo evrov premoženja, je zakonodajalec za Južne Tirolce določil premoženjsko mejo v skupni vrednosti 250 milijonov, ki jo lokalne zadružne banke krepko presegajo. "Naše banke izpolnjujejo vse premoženjske in poslovne pogoje za oblikovanje svoje samostojne skupine," je prepričan generalni direktor Raiffeisen Paul Gasser, ki v kratkem pričakuje zeleno luč nadzornih organov Banke Italije.

Sandor Tence, Primorski dnevnik


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo