Jelena (Helena) Cankar Kostić je bila izvrstna pedagoginja, dirigentka, profesorica solfeggia in glasbene teorije, od leta 1972 do 1974 pa tudi direktorica Srednje glasbene šole »Dr. Vojislav Vučković« v Nišu.

Jelena, Alojz in Vinka Cankar

Rojena je bila leta 1927 v Štipu. Njen oče Alojz Cankar je bil vojaški uslužbenec, zaradi njegove službe pa je družina Cankar pred selitvijo v Niš živela tudi v Skopju in Kruševcu. Tu je Jelena končala osnovno šolo, zatem pa šolanje nadaljevala na Pedagoški šoli v Beogradu. Glasbeno akademijo je začela obiskovati leta 1947, končala pa jo je leta 1951, ko je tudi prišla v Niš, da bi kot mlada pedagoginja predavala v Srednji glasbeni šoli »Dr. Vojislav Vučković«, ki se je takrat imenovala Državna glasbena šola.

O slovenskih glasbenikih, ki so sredi 20. stoletja živeli in ustvarjali v Nišu, še posebej o tistih, ki so že preminuli, je le malo zapisov, fotografij in drugih zanesljivih virov. SKS »France Prešeren« je izdala publikacijo z naslovom »Slovenski glasbeniki v Nišu in okolici«, katere avtorji so Slobodan A. Kodele, Danijela Stojanović in Sonja Cvetković, in ki je najzanesljivejši vir, na katerem temelji tudi to besedilo. Publikacija je bila izdana leta 2006 v 500 izvodih.

Stevan Guščin, ki je bil leta 1951 direktor tedanje Državne glasbene šole v Nišu, je z namenom dopolnitve kadra, ki ga je primanjkovalo, k sodelovanju povabil najboljše študentke Glasbene akademije v Beogradu. Dorina Simić, Ljubica Andrejević in Jelena Cankar so bile tiste, ki so bile izbrane kot najboljše in so že istega leta pričele delati kot profesorice v niški šoli.

Jelena Cankar Kostić v mlajših letih

Jelena je v začetku svojega delovanja v Nišu poučevala zborsko petje, dirigiranje, solfeggio, glasbeno harmonijo in glasbeno teorijo. »Polna štiri leta je delala z veliko zagnanostjo. Ravno zaradi svoje navdušenosti je v tem času uspešno in zelo dobro predavala več različnih šolskih predmetov. V službi si je želela napredovati, zato je leta 1955 začela poučevati v Novem Sadu, kjer je predavala harmonijo, solfeggio in zborovsko petje,« je zapisano v publikaciji »Slovenski glasbeniki v Nišu in okolici«.

Po dveh letih, leta 1957, se je zaradi bolezni, kasneje pa tudi smrti, matere Vinke vrnila v Kruševac, kjer je do leta 1964 predavala na Pedagoški šoli, današnji Pedagoški fakulteti. Leta 1964 se je vrnila v Niš, kjer je ponovno poučevala na glasbeni šoli »Dr. Vojislav Vučković«, in sicer solfeggio, harmonijo ter glasbeno teorijo. Tu je ostala vse do upokojitve.

Jelenina največja ljubezen je bilo zborovsko petje. Z zborom glasbene šole so nastopali širom Srbije, pogosto v Kruševcu in Negotinu na »Mokranjčevih dnevih«. Na zborovskem repertoarju so bile večinoma Rukoveti, splet petnajstih rapsodij avtorja Stevana Mokranjca.

Njeno predano pedagoško delo ni ostalo neopaženo, med leti 1972 in 1974 je bila namreč direktorica niške Srednje glasbene šole.

Jelena Cankar Kostić leta 2006.

Borivoje Mladenović Ćaba, sedanji direktor šole, se še vedno dobro spominja Jelene Cankar: »V času ko je bila Jelena Cankar direktorica šole, sem bil učenec drugega in tretjega razreda. Pred njo smo imeli vsi strahospoštovanje. Imela je avtoriteto, bila je stroga, a tudi pravična. Ta avtoriteta je bila izražena tako v njenem odnosu do kolegov kot tudi do učencev,« je povedal Mladenović. Dodal je, da so bili v dolgi zgodovini te šole direktorji večinoma moški, Jelena Cankar pa spada med redke ženske, bilo jih je le sedem, ki jim je bilo zaupano vodenje te prestižne izobraževalne ustanove.

Jelena Cankar je leta 2006, tako je dejala sama, sodelovala večinoma z Gustavom Kocijanom, čeprav je dobre in prijateljske odnose gojila z vsemi svojimi sodelavci. V spominu mnogih je ostala kot zelo energična, živahna in vedno dobro razpoložena, sama pa si je vedno zapomnila imena svojih učencev, ki so na številnih tekmovanjih osvajali najvišje nagrade.

Poročena je bila z Živojinom Kostićem, pedagoškim svetovalcem za glasbeno izobraževanje. Umrla je v Nišu, kjer je tudi pokopana.

Slovenska kulturna skupnost Niš - France Prešeren