Spoznajte zgodbe naših »ambasadorjev prijateljstva« v ZDA ter njihovo zaupanje v Slovenijo. Želimo izpostaviti in povezati izjemne posameznike, ki so zaradi svojih dosežkov in pozitivnega odnosa do Slovenije naši veliki prijatelji.

Miro Medved je častni konzul RS v Minnesoti in poslovnež. Živi na območju Twin Cities (Minneapolis–Saint Paul).

Miro Medved

Rodil sem se v Trbojah pri Kranju. S sedmimi leti sem skupaj z družino emigriral v Biwabik, v severovzhodni Minnesoti. Po končani srednji šoli in štiriletnem študiju na Univerzi v Minnesoti sem se pridružil ameriški vojski.

V letih med 1968 in 1982 sem delal za časopisa Minneapolis Star in Minneapolis Tribune, nazadnje kot vodja proizvodnega oddelka.

V letih med 1982 in 1994 sem bil podpredsednik in delničar podjetja Boulware Technologies. Od slovenske osamosvojitve leta 1991 številnim slovenskim podjetjem pomagam prodreti na ameriški trg in obratno.

Kot častni konzul Republike Slovenije v Minnesoti še vedno tesno sodelujem s slovenskimi podjetji.

Zakaj verjamete v Slovenijo?

Slovenija ima v lasti prav poseben kotiček v mojem srcu. Nič čudnega, saj sem se v tej državi tudi rodil. Odraščal sem v družini, ki je še vedno del Slovenije, le v drugi državi. Pogovarjali smo se v slovenščini in praznovali slovenske praznike.

Izjemno je kako je Slovencem uspelo ohraniti svoj jezik in običaje, kljub tisočletni podjarmljenosti. Hvaležen sem jim, saj lahko te šege in kulturo zaradi njihove trdoživosti še danes občudujem. 25. junij 1991 je bil eden mojih najsrečnejših dni. Slovenija je končno dosegla neodvisnost in možnost, da si sama začrta usodo. Imel sem srečo, da sem bil tistega dne v Ljubljani, da sem bil lahko priča temu zgodovinskemu dogodku. Seveda to ni bil moj prvi obisk v Sloveniji, kjer sem spoznal iznajdljivost Slovencev, odprtost do znanja in močno željo po uspehu. Prvič sem se namreč z domovino srečal leta 1968, ko sem služil kot ameriški vojak v Evropi. Skupaj z bratom Albinom sva si v Nemčiji izposodila avtomobil in se čez Ljubelj zapeljala do Ljubljane. Z odprtimi okni sva se ustavila na glavni ulici in brez besed poslušala ljudi, ki so hodili mimo naju. Vsi so govorili slovensko. Zjokala sva se. Končno sva se počutila doma. Ta občutek je nemogoče opisati, a ga še 50 let kasneje nosim v sebi kot dragocen dragulj.

Od tistega izleta z izposojenim avtomobilom leta 1968, sem Slovenijo obiskal že neštetokrat. Še posebej po osamosvojitvi sem opazil vedno večje spremembe. V trgovinah je na voljo vedno več izdelkov iz celega sveta in tudi prodajalci so postali veliko bolj prijazni.

V čast mi je, da sem spoznal podjetniški duh, ki ga nosijo tukajšnji ljudje. Verjamem, da bodo z neutrudnim in trdim delom postali gospodarski odnosi med ZDA in Slovenijo še bolj uspešni. Nekaj takih primerov sem že doživel. Če jih bo še več, bodo brez dvoma tudi ameriška podjetja Slovenijo videla kot deželo priložnosti.

www.believeinslovenia.si