Teme oddaje Sotočja, 25. februarja 2019: pomemben obisk v Porabju, veliko zanimanje dijakov za čezmejno opravljanje prakse, Škoromati med osnovnošolci na Reki, ziljska žegen in noša na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca.

Oddajo lahko poslušate na strani Radio prvi.

Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine, lahko slišite v tokratni oddaji. Optimizma ni manjkalo na obeh straneh. Da je bilo včasih v Porabju bolje, pa v knjigi z naslovom Fajn je bilou ugotavlja sogovorniki Klaudije Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Zakaj?

Več o vsebini:

Z doktorico Matejko Grgič, raziskovalko s tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta, se pogovarjamo o nujnih spremembah v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Vse večjemu vpisu otrok iz mešanih ali povsem italijanskih družin je treba prilagoditi tudi načine poučevanja, je prepričana jezikoslovka.

Čezmejno sodelovanje je za Slovence v sosednjih državah zelo pomembno. Tudi za dijake s Tržaškega in Goriškega, ki bodo lahko opravljali obvezno delovno prakso čez mejo v Sloveniji.

In ko smo že pri čezmejnem povezovanju. Osnovno šolo Kozala na Reki so v okviru sodelovanja z osnovno šolo iz Podgrada razveselile maškare z Bistriškega. So imeli kaj za pusta hrusta?

Ziljski žegen in ziljska noša sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v seznamu nesnovne dediščine v Avstriji pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti ter podporo ziljskemu narečju. Več o slovenski kulturni dediščini in na avstrijskem Koroškem v tokratni Sotočja!