Slovenski atletski klub Celovec je najpomembnejše športno društvo manjšinske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in nasploh eden najbolj prepoznavnih znakov slovenske prisotnosti v Avstriji. V sredo, 8. novembra 2017, so na občnem zboru govorili tudi o tem, kakšno vlogo ima SAK v sodobni koroški družbi.

Nogometni klub je bil ustanovljen leta 1970 za obrambo slovenskih narodnih interesov v takrat precej sovražnem okolju. Danes je vloga drugačna, je poudaril generalni sekretar Silvo Kumer: “SAK je klub, ki povezuje, ki integrira, SAK je klub, je predstavlja slovensko narodno skupnost na moderen in odprt način.”

Odkar je leta 2013 dobil lastni stadion, je SAK je tudi v očeh deželnih in nogometnih oblasti enakopraven z društvi, v katerih je pogovorni jezik nemški, je bilo razumeti besede generalnega sekretarja. Z njimi je tudi zagovarjal svoja stališča glede sodelovanja z deželnimi oblastmi pred kritiki iz slovenskih vrst: “Anahronizem zgodovine je hotel, da je SAK po 43-ih letih dobil lastni stadion pod vlado Svobodnjakov, ki so sicer delovali vedno proti pravicam slovenske narodne skupnosti. Prvo zeleno luč za lastno infrastrukturo je dal nekdanji deželni glavar Haider leta 2007. Tedaj je bila govora o 2,2 milijonskem projektu pri Slovenski gimnaziji. Do realizacije ni prišlo, žal. Leta 2013 smo po dolgotrajnih pogovorih in pogajanjih s finančnimi sredstvi deželne vlade kupili Športni park SAK v Welzeneggu v Celovcu. Torej smo zdaj 4 leta v lastnem domu, z vsemi dobrimi in tudi manj dobrimi efekti.”

Kumer meni, da je športni Park Welzenegg izhodišče za delovanja enega največjih klubov v deželi, čeprav leži v predelu Celovca, kjer Slovenci niso zgodovinsko ukoreninjeni. Zato sta za SAK izjemno pomembna še dva starejša prostora za vadbo. Mlade nogometaše vabijo v klub predvsem na igrišču pri Slovenski gimnaziji, ki je blizu tudi drugim šolam. Tudi tam so se razmere skozi čas spremenile: “Analiza šolarjev je pokazala, da v Celovcu skoraj ni več otrok, ki bi bili 100-odstotno koroški Slovenci. Večina je takih, ki od doma ne znajo slovensko in starši želijo, da so otrok nauči slovenščine. Veliko jih pride iz jezikovno mešanih zakonov, precejšen del pa je tudi priseljencev iz Slovenije.” Bistveno višji delež slovensko govorečih otrok se vključuje v delo manjšega centra SAK v Pliberku.

Prav slovenščina je seveda glavna značilnost društva: “Tega se moramo še veliko bolj zavedeti in to tudi upoštevati kot glavni kriterij na vseh nivojih. Ker, to je SAK in to je razlika do drugih klubov in v tem se bistveno razlikujemo tudi od vseh drugih. Sicer ne bi potrebovali Slovenskega atletskega kluba, nogomet zgolj kot šport se lahko igra tudi pri številnih drugih klubih. To je bil na primer tudi razlog za deželnega glavarja Kaiserja, da je svojega fanta dal prav k SAK.”

Usmeritev kluba je stabilna tudi zaradi notranjih pravil. Društvo ima 140 rednih in več kot 500 izrednih članov. Na občnem zboru lahko glasujejo le redni, ki do tega statusa pridejo po posebnem postopku.

Posebnosti društva znajo ceniti tudi številni nemško govoreči športniki, ki prihajajo na gostovanja v Celovec, in tudi pokrovitelji. Med temi je najpomembnejša Posojilnica, ki podpira SAK že več desetletij, v zadnjih letih pa na primer denar prispeva tudi največji deželni časopis Kleine Zeitung.

Višina sredstev je odvisna tudi od športnih rezultatov. Članska ekipa zdaj igra v Koroški ligi, na nižji ravni kot pred nekaj leti. Srednjeročni cilj je uvrstitev v 2. avstrijsko zvezno ligo.

SAK seveda dobiva tudi pomoč iz Slovenije. “Vedeti moramo, da so današnji temelji SAK, velikost in pomen kluba bili mogoči le s pomočjo Slovenije. V sedemdesetih letih je imela vlogo pokrovitelja SAK Olimpija Ljubljana, ki je skrbela za športno podporo v obliki igralcev in trenerjev, iz raznih virov so prihajala tudi gmotna sredstva. Od leta 1993 naprej pa je pokroviteljsko vlogo v celoti prevzela samostojna Republika Slovenija, ki podpira programe izobraževanja mladine. Od leta 1993 je bil pri tem vodilno vključen Rudi Merljak, ki je pred 25 leti prepoznal vlogo SAK in tudi pravilno ugotovil, da je treba načrtno pospeševati razvoj kluba, predvsem pa mladine. Leta 1993 (…) smo pričeli z uresničevanjem pospeševalnega programa. Je torej že skoraj celih 25 let od tega, odkar Slovenija podpira SAK in lahko skupno ugotovimo, da se je vsak tolar in vsak evro obrestoval na osnovi zasnovanih ciljev. SAK je Rudija Merljaka imenoval za častnega člana Slovenskega atletskega kluba in je s tem tudi ustrezno in primerno počastil vlogo matične države za razvoj kluba. V imenu Slovenskega atletskega kluba pa bi se Rudiju Merljaku in Uradu za Slovence v zamejstvu še enkrat rad zahvalil za vso iskreno pomoč,” je članom na občnem zboru dejal Kumer.