Postopek vrnitve Narodnega doma v Trstu manjšini ogroža več nejasnosti.

Postopek vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji je konec lanskega leta dobil spodbudo v obliki obljube italijanskega zunanjega ministra Angelina Alfana, da bo stavba vrnjena in obnovljena do leta 2020.

Stavba Narodnega doma je bila pred letom 1920, ko so jo požgali fašisti, središče slovenske kulture v Trstu. Foto: Matej Družnik/Delo

Zaveza ni bila dana na lepe oči. Slovenija je Italiji v zameno obljubila podporo pri kandidaturi za sedež evropske medicinske agencije (EMA). Sosednji državi s kandidaturo na koncu ni uspelo: Milano je izpadel iz igre, za novi sedež agencije je bil izbran Amsterdam. Toda obljuba o pospešitvi postopka vrnitve Narodnega doma je ostala, z njo pa tudi odprta vprašanja, povezana z usodo stavbe v središču Trsta, na katera dogovor slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovega italijanskega kolega ni dal jasnih odgovorov. Več mesecev pozneje se je po besedah predstavnikov manjšine, ki se že dolgo ukvarjajo s problemom, pojavil dvom o tem, iz katerih sredstev bo financirana obnova in ali je italijansko zunanje ministrstvo sploh bilo pristojno dati zavezo, ki predvideva izselitev tržaške univerze, lastnice in največje uporabnice stavbe, v treh letih.

Več v časopisu Delo.