Ljubljana - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so odprli razstavo Kopitar in Vuk, ki razgrinja sodelovanje in prijateljstvo med jezikoslovcema. Razstavo so lani zasnovali v Muzeju jezika v Trsiću, rojstnem kraju Vuka Karadžića. V Ljubljani so postavitev dopolnili z gradivom iz Kopitarjeve rokopisne zapuščine in knjižnice, ki ju hranijo v NUK.

Razstava je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Foto: Tamino Petelinsek / STA

Kot je ob odprtju razstave poudaril Gorazd Žmavc, minister za Slovence po svetu in v funkciji ministra za kulturo, je Jernej Kopitar, ki je bil ves čas v stiku z vsemi pomembnimi jezikoslovci, znanstveniki in literati, sodil med najbolj učene osebnosti tistega časa.

Po ministrovih besedah nas je postavil v jasno razmerje do preostalega slovanstva. "Bil je branilec samobitnosti majhnih jezikov. Ustvaril nam je narodno samozavest in narodni ponos", je dejal Žmavc, Kopitarjevo sodelovanje s Karadžićem pa označil kot vzorčni primer kulturne sinergije med južnimi Slovani.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je poudaril, da Slovenci o Kopitarju vemo zlasti tisto, kar je o njem zapisal pesnik France Prešeren: mož kopitni, kar naprej hud, rdečelasi, palček in da je zvrnil 4. zvezek Čebelice, zato nanj gledamo "nekoliko ne s pravim očesom". Še manj pa vemo o Karadžiću.

Vendar, kot je dejal, nikoli ni prepozno, da osvetlimo polpreteklo ali že nekoliko bolj oddaljeno zgodovino, zlasti tisti del, ki je konstituiral oba naroda. Danes, ko se identiteta briše in izgublja, so jeziki tisti, katerim smo narojeni in porojeni, je poudaril Svetina.

Kardžić (1787-1864) velja za očeta modernega srbskega jezika. Čeprav je bil avtodidakt, je že takoj ob prvem srečanju na Dunaju, kamor se je zatekel kot begunec, naredil na Kopitarja (1780-1844) velik vtis, ki je z leti ob plodnem strokovnem sodelovanju prerasel v pristen medosebni odnos vzajemnega zaupanja in prijateljstva.

Kot že uveljavljen slavist v srednjeevropskem prostoru je Kopitar Karadžića s svojo strokovno pomočjo podpiral pri njegovem študiju in kulturnih prizadevanjih. Spodbujal ga je k zbiranju ljudskega blaga in proučevanju jezika. Pripomogel je, da so v uglednih revijah izhajale pozitivne recenzije o njegovem delu, s svojim vplivom in družbenim položajem uveljavljenega slavista ga je tudi branil pred kritikami, ki so prihajale iz Srbije in od drugod. Omogočil mu je stike z uglednimi slavisti po vsej Evropi, pogosto mu je tudi finančno pomagal.

Kopitar je Kardžića naučil ceniti srbske ljudske pesnike in ga nagovarjal, da jih je objavljal. Z njegovo znanstveno pomočjo se je Karadžić usmeril tudi v jezikoslovje, so ob razstavi zapisali v NUK.

V Muzeju jezika v Trsiću so razstavo zasnovali v sklopu tradicionalnega Vukovega sabora, najpomembnejše srbske jezikovne in kulturne manifestacije, s katero vsako leto počastijo spomin na reformatorja knjižnega jezika.

V Ljubljani so jo dopolnili z izborom gradiva iz Kopitarjeve knjižnice in rokopisne zapuščine. V knjižnici je ohranjenih precej Karadžićevih del, ki mu jih je podaril avtor, pa tudi veliko rokopisov, ki sodijo med najpomembnejše primerke v Kopitarjevi zbirki raritet.

Odprtja razstave se je udeležil tudi srbski veleposlanik Aleksandar Radovanović. Vir: STA