Na poziv za nagrado Ars Electronica je letos prispelo 3159 projektov iz 84 držav. Nagrade zlata nika v več kategorijah bodo prejeli umetniki iz Francije, Švice, Nizozemske, Avstrije in Velike Britanije. Dobitnikom jih bodo izročili na gala prireditvi 9. septembra.

Slovenski umetnik Dean Verzel bo, kot je pojasnil za STA, v Linzu predstavil serijo šestih gigantografij projekta Anatomija zamrznjene Geneze, ki ga je ustvaril v sodelovanju z Inštitutom za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V njem je ustvaril kreacije iz delov človeških trupel. Realiziral ga je leta 2011, ob tem je nastal video material tehničnega in ustvarjalnega postopka dela in kot končni produkt serija umetniških fotografij.

Sprva je Verzel v velike ledene bloke zamrznil zlate ribice, nato roki, s katerimi je reinsceniral Michelangelovo poslikavo Sikstinske kapele, nazadnje pa je iz para glav ustvari figuri nune in papeža. Zadnji projekt Nuna/Papež je bil zaradi kriminalistične preiskave na zahtevo komisije za medicinsko etiko uničen tik pred studijskim fotografiranjem umetniškega objekta.

Robertina Šebjanič bo okviru razstave prejemnikov nagrad - prix Ars Eletronika kategorija Interactive Art+ - dokumentarno predstavila audio-vizualni performance Aurelia 1+Hz/proto viva sonification, ki ga je realizirala s sodelavcem Slavkom Glamočaninom. V njem na primeru meduze raziskuje fenomen komunikacije med različnimi živalskimi vrstami in podvodno akustiko. Delo bo tekom festivala enkrat dnevno tudi perfomirala.

Poleg tega bo predstavila zvočno instalacijo Zamik časa: Kemobrionični vrt; soavtorja sta Ida Hiršenfelder in Aleš Hieng zergon, je sporočila za STA. Projekt je dobil nominacijo STARTS2016, ki jo za umetniške inovacije v tehnologiji, industriji in družbi podeljuje Evropska komisija.

Kot piše na spletni strani projekta Atol, so barvite biomimetične morfologije kemičnih vrtov fascinantna imitacija življenja. Ključ do teh struktur je ponovno preučevanje brionike, ki združuje kemijo, fiziko, biologijo in znanost o materialih.

Špela Petrič se bo predstavila s projektom Miserable Machines: Soot-o-mat. Kot je pojasnila za STA, je projekt zasnovan v razmislek o posledicah razsvetljenskega razumevanja "telesa kot stroja" v relaciji tako do človeškega kot tudi nečloveškega živega, vpetega v produkcijske procese.

Osrednje gonilo, živi princip hibridnega stroja, je mišica školjke - klapavice, privezana v stroj. V aparatu, ki mišico ohranja pri aktivnosti še več ur po odstranitvi iz školjke, mišica performira cikle krčenja in sproščanja, pri čemer na stekleni cilinder vrisuje črte svojega mišičnega dela. Črte krčenja in sproščanja, ki jih mišica izrisuje na cilinder, postanejo unikatno okrašeni izdelek, svetilo, ki je obenem tudi poslednje počivališče mišice, ki ga je ustvarila.

Predstavil se bo tudi Miha Turšič, ki je sta mu Evropska vesoljska agencija in festival Ars Electronica namenila častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Vir: STA